23/06/2022
pilotni mmm ObJem prostor v Odprtem ateljeju v Umetniškem središču Švicarja v Tivoliju ~ že na prvi dan njegovega odprtja smo bili presenečeni nad krasnim obiskom 5 svežih družin z otroci, ki so se v njem prijetno dojili.. najbolj pa je bilo zanimivo, da so se nekateri vrnili po kosilu, pripeljali so še prijatelje in se počutili tako udobno, da nismo mogli verjeti svojim očem..ostali so do konca odprtega dne, pa še bi, sploh niso hoteli domov❣ v 2 tednih smo našteli čez 100 družin, ki so nam zaupale in uporabljale prostor mmm ObJem, ki smo ga skupaj z njimi pop up sooblikovali ❣❣❣
hvala vam MGLC Ljubljana Mesto Ljubljana Ministrstvo za kulturo Nina Dremelj Center za kreativnost OBJEM, pomoč mamicam in nosečnicam v stiskah Radmila Pavlovič Blatnik
'Nekoč smo ženske imele veliko čarobno ogrinjalo.
Bilo je tako veliko, da ni ogrnilo samo ene ženske, pač pa mnogo njih. Bilo je tako veliko, da se je lahko razgrnilo v šotor.
Njegova tkanina je bila stkana iz ljubezni do Zemlje, ljubezni do Narave in Življenja, ljubezni do stvaritve, zdravljenja in (materinskega) negovanja ter ljubezni do sestrstva in skupnosti.
To ogrinjalo, šotor, ki ga je ustvarjalo, je bilo to, kar danes opisujemo kot naša vas.
Ogrnilo nas je vedno, ko smo se zatekle vanj, in pod njegovim toplim platnom smo bile vedno dobrodošle, ne glede na to, s čim smo vanj prišle.
Radostne ali v jezi, s slavljenjem ali žalovanjem. Glasne v smehu ali tuljenju od bolečine, besa ali sramu.
Globina našega čustvovanja je bila pod streho tega ogrinjala sprejeta z varnim objemom neobsojajočega poslušanja in razumevanja, brez delovanja v smeri popravljanja ali odvračanja od tega, kako zares čutimo.
Pod tem ogrinjalom smo »samo« sedele ena z drugo in z vsem, kar smo prinesle s seboj. Kolikor dolgo je bilo pač potrebno. Dokler odgovor ni prišel sam.
Pod tem ogrinjalom smo lahko slišale svoj glas, ki smo ga tam zunaj ovijale v tišino.
Prostor za glas, odprt pod tem ogrinjalom, z namenom, da prejme našo resnico, je bilo zdravilo, po katerega smo pod to ogrinjalo hodile. Izpod tega objema smo nazaj v svet hodile slišane, povezane s seboj in usklajene z našo resnico, našim glasom in poslanstvom. V zavetju tega ogrinjala smo se, držeč se za roke, sklenjene v krog, rojevale in rasle v Ženske, ki so lahko prejele vse in podarjale vse, kar nam je življenje prineslo na pot. Tu smo bile matere ena drugi, si česale lase in jih spletale v kite. Kite naše ljubečnosti, sočutja in miline, pa tudi trdoživosti, vztrajnosti, potrpežljivosti, vzdržljivosti in neustrašnosti. V kite naše materinske in ženske moči.
To ogrinjalo, šotor pod njim, rojstni kraj naše moči, je danes založeno, strgano, naluknjano. In če ga že ogrneš, morda ne najdeš nikogar, ki bi te počesal in ti spletel kito. Kakšen dan skozenj vleče tak prepih, da te nihče ne sliši, čeprav se zdi, da te posluša.
Danes naše ogrinjalo potrebuje čarovnijo. Da ga spet najdemo in da se njegova tkanina zakrpa.
Ampak kakšen je čarobni izrek?
Velika moč se rojeva iz prostora ranljivosti, pogreznjenega v veliko božajočo dlan (energije) Matere.
Ko materinimo naše otroke (ali projekte), tudi same potrebujemo biti materinjene. Biti ogrnjene s toplino tega čarobnega ogrinjala, enako kot so z našimi rokami in toplino našega naročja ogrnjeni naši otroci. Enako kot so z našo predanostjo in srčnostjo ogrnjeni naši projekti.
Modre ženske, starejše sestre, sestre, ki so pot že prehodile pred nami, so tista dlan, ki materini matere. Ko si dovolimo, da nas negujejo, vodijo, objemajo, varujejo, zdravijo te ženske, tudi me postajamo vodnice, negovalke, zdravilke za tiste, ki imajo pot prehoditi za nami. In tako se niti našega ogrinjala predejo naprej, z njimi pa se dalje tke tudi njegovo platno.
Ko si bomo spet dovolile biti objete, negovane, čaščene, podprte in vodene (skozi predajo modrosti ženske ženski), bo naše ogrinjalo spet celo in razpeto, da nas polno objame.
Pridi, draga ženska, da ti, iz oči v oči ali v krogu sester počešem lase, tako kot so jih druge počesale meni. Pridi, draga ženska, in s svojim darilom tega, kar si, počeši moje lase. Spletiva ena drugi kito, ogrniva se s čarobnim ogrinjalom, da bo najina moč tam zunaj to, kar je nekdaj bila.'
Irena Jamšek Halas Mir-na