20/06/2026
Spomnim se vseh stavkov ljudi, ki so na začetku upali v moj NEUSPEH, PADEC in se mi posmehovali. In vem, da se s tem soočimo vsi..
1. Stavka moje bivše nadrejene: " A ti boš imela svoj salon, haha dej premisli kako boš ti znala z denarjem delat. "
2. Soseda, ko sem urejala termine v knjigo: " Haha pa kva ti mislš, da si en biznis men al kva? "
3. Bivše prijateljice, ko se je po mojem prvem tečaju samo odstranila iz življenja: " Aja a ti boš mela svoj s.p.? "
Potem so se stavki utišali.
Vstopijo pa JAVNI KOMENTARJI ljudi, ki te ne poznajo.
Zakaj to delim z vami?
Na začetku poti še sam dvomiš, strah je prisoten 24/7, se učiš, pride dan ko zmaguješ, naslednji dan padaš.
TO JE NORMALNA POT SAMOZAPOSLENEGA.
TI, TI si tista, ki se mora na take komentarje požvižgati. Seveda na začetku prizadane, morda priteče solza, a tudi ta koža se utrdi.
Po 10 letih sem se naučila naslednjega:
• Dvom in posmeh ljudi, je odsev njih samih.
Preberi, se požvižgaj in piči dalje. 🥳
