22/05/2026
Toliko imam in nič več …
Prevedeno to pomeni: “Tako je in ne more biti drugače “
Tudi sama sem nekoč tako razmišljala. In povsemlogično je, ne?
Če hodiš v službo in tam preživiš 8 ur, preostanek dneva pa preživiš z družino in med dnevnimi obveznostmi, se zdi nekako nemogoče, da bi zaslužila več, kot tisto plačo, ki jo dobiš vsak mesec.
Kdaj pa naj bi delala še kaj drugega, če že zdaj bijem bitko s časom?
In kaj naj bi to bilo? Še ena služba – kako le? Nekaj novega? Kaj?
To pomeni ponovno učenje, spet čas in denar, da bi sploh lahko prišla do tega, da zaslužim.
In potem še – imam sploh voljo in energijo za to?
Pa – to ni mogoče. Edini način, da pridem do višjega dohodka je, da zamenjam službo ali v obstoječi napredujem. To pa je v tem trenutku nemogoče.
Tako da – imam kolikor imam in s tem razpolagam.
Obstaja pa še druga resnica.
Obilje lahko pride k nam iz virov, na katere mi niti pomislimo ne. Ampak s tem, ko zapremo to možnost, tdi takrat ko kaj pride, tega ne vidimo ali ne sprejmemo.
Sama sem to že občutila na svoji koži – večkrat, zato sem tudi tako prepričana v to in zato o tem tudi pišem.
Bili so trenutki, ko semi mela prazno denarnico in sem razmišljala s čim naj si kupim sestavine, da si skuham kosilo. V Roku ene ure me je klicala prijateljica, ki se je peljala mimo mene in mi dala 20€.
In negre le za denar. Če pomisliš, sem prepričana, da boš Videla, da se je to večkrat zgodilo tudi tebi – ko ni bilo več nobene možnosti, se je od nekje, kjer si najmanj pričakovala, pokazala rešitev, na katero sama ne bi niti pomislila.
Predstavljaj si, koliko obilja bi lahko priteklo v tvoje življenje, če si ne bi zapirala vrat s prepričanji kot je “Tako je, in ne more biti drugače.”?
Res je, da je včasih treba kakšno stvar spremeniti, največkrat svoje delovanje, razmišljanje, se malo odpreti ali naučiti sprejemati. Ampak to ne pomeni, da ni mogoče.
Vse kar je na tem svetu je na voljo vsem nam.
Vprašanje je le, kdo si bo dovolil vzeti svoj delež. Vera v to, da je zate poskrbljeno in zavedanje, da ti pripada, s ščepcem nujne sestavine hvaležnosti, bo brez dvoma obrodilo sadove.
Zato – ko greš v trgovino in ti zapoje srce, ko vidiš prelep kos oblačila, … ne ustavi se, ko ti um reče, ta mesec ne moreš, mogoče drugič.
Kupi si ta kos.
Ko dajemo v obtok, se nam vrne pomnoženo – ker dajemo in ne izgubljamo!
