19/07/2026
Sporočilo maturantov zdravstvene nege učiteljskemu zboru
Prejeli smo naslednje sporočilo in ga pošiljamo vsem profesorjem 4. AZ in BZ zdravstvene nege. Iskrena hvala! ❤️
"Nikoli si nismo mislili, da bo prišel dan, ko bomo pisali poslovilne besede. Vedno smo mislili, da je konec srednje šole še daleč, danes pa stojimo tukaj in se sprašujemo, kam so izginila ta štiri leta. Kolikokrat smo rekli: »Komaj čakamo, da bo konec« Zdaj pa bi si želeli samo še en navaden šolski dan. Še enkrat sesti v našo učilnico, slišati zvonec, iti na malico, se smejati s sošolci in vedeti, da se jutri spet vidimo. Toliko smo se navadili drug na drugega, da si je težko predstavljati, da bo zdaj vsak od nas odšel svojo pot. Kar naenkrat ne bomo več »mi«, ampak vsak zase. V teh štirih letih smo skupaj odraščali. Skupaj smo doživljali uspehe, razočaranja, stres, veselje, prve velike odločitve in veliko trenutkov, ki se nam takrat niso zdeli pomembni. Danes pa bi dali vse, da bi jih lahko doživeli še enkrat. Hvala profesorjem. Ne samo zato, ker ste nas učili predmetov, ampak ker ste nas učili tudi življenja. Ker ste verjeli v nas, nas spodbujali in nas včasih postavili pred izzive, zaradi katerih smo postali močnejši. Iskreno mislimo, da takšnih profesorjev ne bomo več srečali. In prav zaradi ljudi, kot ste vi, bo ta šola vedno imela posebno mesto v naših srcih. Iz popolnih neznancev smo postali ljudje, ki smo skupaj preživeli eno najlepših obdobij svojega življenja. Hvala za vsak smeh, vsako neumno šalo, vsako pomoč in vsak spomin. Morda nas bo življenje odneslo vsakega na svojo stran, ampak delček teh štirih let bomo vedno nosili s seboj. Naslednjim generacijam pa želimo povedati nekaj, česar sami nismo razumeli, dokler ni bilo skoraj konec. Ne hitite. Ne odštevajte dni do mature. Uživajte v vsakem običajnem dnevu, ker boste nekega dne ugotovili, da boste najbolj pogrešali prav tiste trenutke, ki so se vam zdeli samoumevni smeh na hodnikih, zvonec za odmor, pogovore pred učilnico in ljudi, ki jih danes videvate vsak dan. In čeprav zdaj odhajamo, del nas ostaja tukaj v teh učilnicah, na teh hodnikih in v vseh trenutkih, ki smo jih skupaj doživeli. Pravijo, da konec pomeni nov začetek. Verjamemo, da je res. Ampak to ne pomeni, da slovo ne boli. Boli, ker je bilo lepo. Ker je ta šola postala naš drugi dom. Ker tukaj ne puščamo samo učbenikov in zvezkov, ampak del sebe. Draga šola, hvala za vse. Hvala za štiri nepozabna leta, za ljudi, ki so jih naredili posebna, in za spomine, ki jih čas ne bo nikoli izbrisal. Nekatera slova niso »nasvidenje«. So samo obljuba, da bomo ta kraj in vse, kar nam je dal, vedno nosili v svojih srcih." ❤️
