Zgodovina
Pred drugo svetovno vojno je bila želja mnogih staršev in otrok, da bi se ustanovila
Glasbena matica, ki bi vsebovala tri področja: pevski zbor, orkester in
glasbeno šolo. Želja se je izpolnila šele po drugi svetovni vojni. marec 1946. Že v začetku je bilo vpisanih
50 otrok, kar kaže na dejanski interes po glasbenem izobraževanju, poučevalo pa
je 5 učiteljev. Prvi ravnatelj glasbene šole je bil Ferdo Pirc, ki je poučeval tudi violino in vodil
pevski zbor Štefan Kovač. Poleg violine so se v tem času poučevali še klarinet,
trobenta, tolkala, klavir, flavta, kontrabas, violončelo in nauk o glasbi. Takratni ravnatelj Danijel Grum je organiziral veliko javnih nastopov. Najbolj
odmeven je bil koncert orkestra v sodelovanju mešanega pevskega zbora in
ženskega pevskega zbora pod vodstvom Vladimirja Močana, ki je bil tudi učitelj
na glasbeni šoli. Na koncertu so bile prvič javno izvajane prekmurske pesmi v
priredbi Danijela Gruma, katere je po drugi svetovni vojni izdal pod naslovom Narodne pesmi iz Prekmurja.
Šola je že v 60-ih letih tesno sodelovala z obmejno avstrijsko glasbeno šolo Bad
Radkersburg. Ustanovljen je bil jugoslovansko-avstrijski obmejni simfonični
orkester, ki so ga sestavljali učenci in učitelji glasbenih šol Ljutomer,
Gornja Radgona, Bad Radkersburg in Murska Sobota. Zelo kratek čas sta šolo vodila Pavle Kalan, priznani slovenski komponist, in Ištvan Varga. Ob 40-letnici delovanja je Glasbena šola od občinske kulturne skupnosti prejela
priznanje za vzgojno delo v glasbeni dejavnosti in za razvoj glasbene ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti. Ob tem jubileju je bilo radijsko snemanje, na katerem so sodelovali učenci
klavirskega oddelka. Sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko se je okrepilo v
smislu glasbenih revij treh dežel. Šola je odprla dislocirani oddelek v Porabju
na Gornjem Seniku in v Števanovcih. Obiskovalo ga je 22 učencev. V tem času je bil ravnatelj šole Ladislav Vöröš. Učenci so pogosto nastopali in
se udeleževali revij ter tekmovanj. Od leta 1997 vodi šolo Erna Lukač. Šola je močno okrepila sodelovanje z ustanovami
v občinskem merilu, z drugimi glasbenimi šolami po Sloveniji in v tujini. Učiteljski kader se je precej povečal. Šola je odprla oddelke za tolkala, solopetje, balet
in violončelo. Pouk je takrat potekal na treh različnih lokacijah v M. Soboti
in na dislociranem oddelku v Beltincih ter v Porabju. Matična glasbena šola je bila v ulici Staneta Rozmana, v nekdanji meščanski hiši,
imenovani Bergerjeva vila. Ker so bili prostori že dolgo časa pretesni za
število učencev, ki je močno naraslo, in zaradi zelo slabih izolacijskih in
akustičnih pogojev, v katerih je delovala šola, je že leta 1972 takratni ravnatelj Ladislav
Vöröš sodeloval pri pripravi idejnega projekta novega kulturnega centra, v
okviru katerega bi delovala tudi glasbena šola. Do gradnje le-tega takrat ni prišlo. Intenzivnejša prizadevanja za izgradnjo nove šole so se ponovno pričela leta 1997, ko je
vodstvo šole prevzela Erna Lukač. Po večletnih aktivnostih in pripravah na
novogradnjo, so se leta 2007 občine šolskega okoliša, ki jih je bilo dvanajst,
le sporazumele in skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport podpisale pogodbo o
sofinanciranju novogradnje. V nove prostore se je šola preselila avgusta 2008
in v šolskem letu 2008/2009 pričela z delovanjem na Cvetkovi ulici 2c. Od takrat se kvaliteta glasbenega izobraževanja otrok krepi, bogati se ponudba izobraževalnih
predmetov, glasbenih in plesnih prireditev ter drugih kulturnih vsebin za
učence in okolje. Učenci poleg nastopov in tekmovanj sodelujejo v mnogih
glasbenih in plesnih projektih ter nabirajo dragocene izkušnje, ki jim bodo v
veliko pomoč pri nadaljnjem izobraževanju in življenju.
