decembra je bil ustanovljen Aeroklub »Naša krila«, to je tudi začetek današnjega »Letalskega centra Maribor«. V sledečih letih je aeroklub zgradil 14 jadralnih letal in uporabljal 4 nemška motorna letala: Raab-Katzenstein RK 9 Grasmücke, RK 2 Pelikan, KL 1 Schwalbe in Hansa-Brandenburg B.I.. Leta 1937 je aeroklub postal upravljalec prej vojaškega letališča Tezno in lastnik ter ga registriral kot mednarodno civilno letališče. Med drugo svetovno vojno so bile vojaške potrebe v ospredju, ob koncu vojne je ostal hanger prazen. Leta 1945 so člani pripeljali jadralna letala iz okupirane Avstrije in jih popravili ter z njimi septembra leta 1945 že leteli. Motorno letenje se je ponovno pričelo januarja 1946 z Srbskim: Fizir FN in kasneje so se pridružili še R***i: Polikarpov PO-2 in Yakovlev UT-2 ter Srbska: Utva C-3 Trojka. Leta 1953 se je Letalski center Maribor zaradi boljših pogojev za razvoj in nevarnega letališča Tezno preselil na sedanjo lokacijo v Skoke, kjer deluje še danes. V tem obdobju so se v klubu pričela uporabljati letala: Ikarus Aero 2, Utva Aero 3, LIBIS KB-6 Matajur, Champion Citabria in Beechcraft Bonanza E35. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat padalstvo in tako je bilo v Mariboru tudi organizirano 9. Leta 1976 so na letališču Letalskega centra Maribor zgradili mednarodno letališče Aerodrom Maribor. Znatno se je dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. V tem času je Letalski center Maribor v zameno za materialno plačilo zagotavljal: nalet pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, nalet pilotom letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, delovanje padalskega oddelka kot specialne enote Teritorialne obrambe.Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Leta 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT. Namensko se je kupilo letalo Cessna C-206 Turbo Stationar s 310 konjskimi močmi, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. V tem obdobju je LCM imel motorna letala: PA-18, PA-38, Citabiria,U-60, U-66, U-75, Aero 3, Ikarus Kurir, DR400-180R, C-206, PA-32 Cherokee Six. Leta 1991 je izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti. Denar je postal vrednota. Leta 2013 se je Letalski center Maribor aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE - Evropske agencije za varnost v letalstvu. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam. LCM je na vseh možnih področjih s svojimi strokovnimi kadri pridobil programe šolanja po predpisih EASA in vzpostavil svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, tudi iz prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice in Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi dejstvu, da v klubski sredini delujejo poklicni piloti, ki držijo strokovni nivo usposabljanja, dokumentacije in letenja na zavidljivem nivoju. Danes Letalski center Maribor deluje z naslednjimi dejavnostmi:
1. Motorno letenje
2. Jadralno letenje
3. Ultralahko letenje
4. Letalsko šolo EASA ATO
6. Letalsko obramba proti toči
7. Letalskim servisom EASA Part.145
Danes ima Letalski center Maribor:
8 motornih letal splošne kategorije (general aviation)
2 ultralahki letali
11 jadralnih letal
1 veliko potniško letalo MD-82 (DC-9) za turistične oglede
2 hangarja
