Projekt Oh, ta ljubezen

Projekt je namenjen mladostnikom, s katerimi na sproščen način debatiramo o ljubezni, spolnosti in odnosih s psihološkega vidika. Projekt Oh, ta ljubezen!

vodimo študentke in študenti psihologije v okviru Društva študentov psihologije Maribor. Projekt izvajamo v obliki 90-minut trajajočih delavnic, kjer se z mladostniki na sproščen in zabaven način pogovarjamo o lastnostih zdravega in nezdravega razmerja, o "biti to, kar si", mejah spreminjanja za drugega, učimo se asertivnega (spolnega) vedenja - kako reči ne in kako izraziti svoje mnenje s pomočjo jaz sporočil, razbijamo mite in resnice o spolnosti ter medsebojno odgovarjamo na vprašanja o obravnavani tematiki.

Operating as usual

"Družba potrebuje novo dojemanje spolnega nadlegovanja in nasilja. Potrebujemo zakon, ki bo v temelju spremenil, kaj posilstvo je in šele to je lahko izhodišče, preko katerega se bodo stvari spremenile." – Inštitut 8. marec

Na Inštitutu 8. marec so se odločili najprej dokazati, da trenutna ureditev ni ne kakovostna ne družbeno sprejemljiva in zgolj v desetih dneh že zbrali 6.065 podpisov podpore njihovemu predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika na področju posilstva in spolnega nasilja.

Kljub temu da so željeno spodnjo mejo podpore že presegli, se redefinicija zakona šele začenja. Verjamemo, da ogromno lahko naredi že posameznik sam. Z oddajo podpisa lahko izkažete podporo tako spremembi zakonika kot tudi žrtvam spolnega nasilja. Pogovarjajte se, informirajte in soustvarjajte varnejšo družbo.

Model prisile - pomanjkljiva trenutna ureditev

V slovenski zakonodaji za spolno nasilje in posilstvo trenutno velja model prisile. Ta temelji na:
- fizični ali psihični sili (lahko gre tudi za uporabo drog, hipnoze) in
- grožnji usmerjeni neposredno na življenje ali telo žrtve.
Kljub temu da bi žrtev denimo pred spolnim odnosom večkrat rekla “ne”, po trenutni pravni ureditvi ne bi šlo za posilstvo, če storilec ne bi uporabil sile in grožnje.

Povrh morata biti tako sila kot grožnja storilca takšni, da sta sposobni zlomiti odpor žrtve. Upiranje žrtve lahko poveča tveganje dodatnih poškodb, mnogokrat pa žrtev upora niti ni zmožna, saj na primer spi, je omamljena, je v nezavesti ali otrpne zaradi strahu, šoka, travmatičnih izkušenj iz preteklosti …

Osebna, pristna in svobodna privolitev

Nihče ne sme posegati v našo telesno in osebno celovitost, razen če ima našo osebno, pristno in svobodno privolitev – soglasje. To je lahko dano z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo željo in dovoljenje sodelovanja v spolni aktivnosti.

Soglasje soudeleženca v spolni odnos mora trajati skozi celoten spolni akt in v vseh oblikah njegove izvedbe. Povsem v redu je, če si glede svoje želje po spolnosti, tudi če je bila ta že izrečena ali nakazana, premisliš. Lahko si premisliš samo glede določene oblike spolnosti in ne spolnosti na splošno. Tudi to je v redu.

Pred kakršnokoli spolno aktivnostjo se prepričaj, da si druga oseba ali osebe spolnosti želijo. Mnogokrat lahko to razbereš iz neverbalnih namigov in/ali besed, pomembno je, da ji prisluhneš in jo upoštevaš.
Če nisi prepičan_a, jo / jih lahko vprašaš in preveriš:
- "Še počakava?"
- "Te smem poljubiti?"
- "Ti smem to sleči?"
- "Ti je v redu?"
- "Ti je tako OK?"
- "Ti ustreza?"
- "Naj nadaljujem/neham?"

Model "ja pomeni ja"

Model "ja pomeni ja" jasno in enoznačno sporoča, da je telo vsake osebe brez njene svobodne privolitve absolutno nedotakljivo. Model žrtve tudi razbremenjuje občutkov krivde, ki so pogosto prisotni in jih prav tako nalaga trenutna pravna ureditev spolnega nasilja in posilstva.

Privolitev v modelu “ja pomeni ja” pomeni svobodno aktivno sodelovanje in/ali izrecno prostovoljno in svobodno podano soglasje (affirmative consent).
Dano je lahko z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje.

Literatura:

Healthline (12. 2. 2019). Your Guide to Sexual Consent. Dostopno na https://www.healthline.com/health/guide-to-consent [Pridobljeno 27. 2. 2021]
Inštitut 8. marec #samojapomenija (b.d.). Zahtevamo redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja po modelu “ja pomeni ja”. Dostopno na https://www.samojapomenija.si/ [Pridobljeno 27. 2. 2021]

[Oh ta ❤️ skozi umetnost] v sodelovanju s @stravage__

We must send a message across the world that there is no disgrace in being a survivor of sexual violence. The shame is on the aggressor. – Angelina Jolie

Objave tega tedna posvečamo spolnemu nasilju, pri čimer tudi umetniška rubrika ni izjema. V prejšnji objavi smo spoznali definicijo in vrste spolnega nasilja, saj je razumevanje tega nujno za soočanje z njim. Kaj pa lahko storim kot posameznik_ica, kadar (ne)posredno opazim spolno nasilje?

Edina oseba, ki je odgovorna za spolni napad, je storilec, vendar je obenem vsak od nas sposoben paziti na varnost drugega, naj si bo to varna vožnja domov z zabave ali neposredno soočenje z osebo, ki se spušča v nasilno vedenje. V kolikor opaziš napeljevanje k spolnemu nasilju ali izvajanje spolnega nasilja, se lahko poslužiš pristopa "posredovanja navzočih", s katerim kot akter nisi neposredno navzoč v dogajanju, a nosiš veliko težo, da spremeniš izid dogajanja.

V omenjenem pristopu lahko uporabiš več načinov pomoči, ki si jih enostavno zapomniš s kratico CARE.

C - create a distraction: z odvračanjem pozornosti lahko potencialni žrtvi ponudiš možnost pobega

A - ask directly: naveži stik z osebo, ki je lahko v nevarnosti, povprašaj jo o njenih prijateljih in ponudi možnost svojega spremstva

R - refer to an authority: v kolikor oceniš, da z izpostavljanjem ogrožaš lastno varnost, se obrni na varnostnike, zaposlene ali pa se posluži klica na 113

E - enlist others: za pomoč in podporo se obrni na ostale nevpletene osebe, saj se bo s številom oseb povečala teža ugodnega izida

Na tem mestu je smiselno omeniti t.i. prelaganje odgovornosti, ki velja za pogost pojav v družbi, saj se z večjim številom oseb manjša verjetnost, da bo katera izmed njih prevzela odgovornost in priskočila na pomoč. Ne glede na vrsto situacije, ki zahteva posredovanje, se opogumi in priskoči na pomoč - tako se ti bodo pridružili tudi drugi in verjetnost uspešne pomoči se bo povečala.

#ohtaljubezen #sexualviolence #helpingothers #endsexualviolence #endsexualassault

Društvo študentov psihologije Maribor - DŠPM

Vir: https://rainn.org/articles/steps-you-can-take-prevent-sexual-assault?_ga=2.157086459.1314002052.1614242898-1981007271.1614242

“Niti za trenutek nisem pomislila, da bi prijavila. Kje je moj dokaz? Bi na sodišču veljala moja tresoča usta, moje besede in razmazana ličila? Je dokaz stud, ki ga čutim na svojem telesu, kot da bi se kot smola cedil iz mene? In ravno ta stud mi je preprečeval, da bi se borila za svojo pravico. Sama svoja mučiteljica bi bila, če bi se prisilila to še enkrat podoživeti. Poleg tega pa nisem hotela naprtiti sramote svoji družini.”
[Pričevanje oseb z izkušnjo spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja, Inštitut 8. marec]

Novo serijo objav začenjamo s tematiko, ki v zadnjih tednih še kako odmeva v javnosti. Navedena zgodba ne velja le za izoliran primer, temveč gre za enega izmed mnogih primerov spolnega nasilja, ki največkrat ostane zamolčano, potlačeno, ali pa v primeru prijave ne pride do ugodne razrešitve. Ravno slednja možnost velja za enega večjih razlogov, zakaj je Inštitut 8. marec vložil pobudo za redefinicijo posilstva in spolnega nasilja v kazenskem zakoniku po modelu 'samo ja pomeni ja'. Verjamemo, da bo redefinicija nudila pravičnejši pravni epilog travmatične izkušnje in mnoge žrtve mnoge žrtve opogumila, da poiščejo pomoč.

To ni tvoja krivda. To ni tvoj sram.

Kaj je spolno nasilje?

Spolno nasilje so vsa dejanja, ki so povezana s spolnostjo in jih oseba čuti kot prisilo, vdor v njeno telesno integriteto ter omejitev pravice do odločanja o lastnem telesu in prekoračitev njenih osebnih mej. Pri tem je pomembno, da spolnega nasilja ne povezujemo zgolj s fizično prisilo oziroma s silo ter da se ne omejimo le na to, ali žrtev morda ni izrazila svojega nestrinjanja. Pogosto je za žrtev varneje, da se ne upira. To pa ne pomeni, da je na zlorabo pristala.

Spolno nasilje ni le posilstvo!?

Spolno nasilje se velikokrat enači samo s penetracijo (prodiranje pen*sa v vagino) in posledično s posilstvom, kar ni prav, saj zajema vsa vedenja s spolno vsebino, med drugim tudi:
- neprimerne pripombe o telesu/delih telesa žrtve, namigovanje na spolnost;
- neželeno dotikanje, poljubljanje, božanje;
- neželeno otipavanje;
- siljenje osebe v spolne prakse, ki si jih ne želi;
- zahteva po spolnem odnosu v zameno za službo, za napredovanje v službi, za višje ocene …;
- prikazovanje revij, slik, posnetkov s spolno vsebino žrtvi, če žrtev tega ne želi;
- siljenje žrtve v proizvajanje materiala s spolno vsebino;
- neprimerno razkazovanje svojega golega telesa, slačenje in razkazovanje genitalij, ki ga žrtev ne želi;
- zahtevanje od žrtve, da razkazuje svoje golo telo in/ali genitalije;
- masturbacija v prisotnosti žrtve brez pristanka žrtve;
- zahteva, da žrtev masturbira pred storilcem, čeprav tega ne želi;
- posilstvo;
- spolno suženjstvo ali trpinčenje;
- prisiljevanje v prostitucijo …

Spolno nasilje v intimnih partnerskih zvezah

Pogosto spregledan, a nič manj resen in zaskrbljujoč vidik spolnega nasilja je tudi tisti, ki se dogaja v intimnih partnerskih zvezah (ang. intimate partner sexual violence – IPSV).
Med drugim vključuje:
- fizično prisilo v spolni odnos s penetracijo
- sabotaže povezane s kontracepcijo
- pritisk k nosečnosti/zanositvi
- neželjene poniževalne spolne aktivnosti
- prisila v splav, …

Spolno nasilje med intimnimi partnerji se dogaja v vseh oblikah intimnih odnosov, ne le v heteroseksualnih!

Kam po pomoč?

Ne glede na obliko spolnega napada je krivda zanj vedno na strani storilca! Žrtev ni nikoli in v nobenem primeru kriva za nasilna dejanja storilca!

Društvo DNK v okviru Svetovalnice za žrtve spolnega nasilja nudi celostno pomoč osebam, ki so doživele spolno nasilje. Nudijo tudi možnost pravnega svetovanja, socialnega zagovorništva in spremstva na institucije, če je takšna pomoč potrebna.
- Svetovanja običajno potekajo enkrat na teden po eno uro.
- V prostorih Društva za nenasilno komunikacijo v Ljubljani in Kopru ali po telefonu in elektronski pošti (Ljubljana: 01 4344 822, 031 770 120, e-mail: [email protected]; Koper: 05 6393 170, 031 546 098, e-mail: [email protected]).
- Dogovor za svetovanje po telefonu ali elektronski pošti
- Brezplačno, anonimno, vsi podatki ostanejo zaupni.

Podobno pomoč v obliki svetovanja nudi tudi Združenje za MOČ, ki je na voljo na dežurnem telefonu (24 ur na dan, vse dni v tednu) na telefonski številki 041 20 49 49 ali preko elektronske pošte [email protected].

Seveda je vedno primeren naslov tudi policija na številko 113.

Literatura
Barker, L. C., Stewart, D. E., & Vigod, S. N. (2019). Intimate partner sexual violence: An often overlooked problem. Journal of Women's Health, 28(3), 363-374.
Društvo za nenasilno komunikacijo. (b.d.). Kaj je spolno nasilje. Dostopno na https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/spolno-nasilje/33 [Pridobljeno 23. 2. 2021]
Društvo za nenasilno komunikacijo. (b.d.). Svetovalnica za žrtve spolnega nasilja. Dostopno na https://www.drustvo-dnk.si/dozivljate-nasilje/svetovalnica-za-%C5%BErtve-spolnega-nasilja.html [Pridobljeno 23. 2. 2021]
Združenje za MOČ. (b.d.). Spolni napad in posilstvo. Dostopno na https://zamoc.si/portfolio-item/spolni-napad/ [Pridobljeno 23. 2. 2021]
Združenje za MOČ. (b.d.). Telefonsko in spletno svetovanje. Dostopno na https://zamoc.si/portfolio-item/telefonsko-in-spletno-svetovanje/ [Pridobljeno 23. 2. 2021]

V prejšnji objavi smo že predstavili različne oblike razmerij. Tematika, ki se je bomo dotaknili danes pa je, kako sploh spoznavamo intimne partnerje. V današnji digitalni kulturi je vse bolj popularno in običajno spoznavanje intimnih partnerjev preko socialnih omrežij in različnih mobilnih aplikacij, še večji porast uporabe teh mobilnih aplikacij pa je opazen v času trenutne epidemije. Katere pa so sploh najbolj popularne mobilne aplikacije za spoznavanje partnerjev? Kaj so možni vzroki za porast uporabe teh aplikacij? Kakšne so potencialne nevarnosti pri spoznavanju partnerjev preko spleta? To so vprašanja na katera vam bomo skušali odgovoriti v današnji objavi.

Mobilne aplikacije za spoznavanje partnerjev (ang. dating apps)

To so aplikacije specifično ustvarjene za spoznavanje partnerjev za romantično ali intimno razmerje. Oseba si ustvari profil, ki vsebuje ime, spol, starost, interese in fotografije, običajno tudi preference za partnerja. Temeljijo na algoritmih, ki uporabljajo dane podatke in geolokacijo za filtriranje potencialnih partnerjev. Najpogosteje se uporabljajo za iskanje dolgotrajnih partnerjev, za »hook-up« oz. intimno razmerje brez obveznosti, spoznavanje prijateljev.

Najbolj popularne aplikacije

Tinder (daleč najbolj popularna v ZDA, Avstraliji in večjem delu Evrope), ki mu sledijo aplikacije: Bumble, Badoo, Hinge. Med LGBTQ+ skupnostjo pa je daleč najbolj popularna aplikacija Grindr

5 glavnih motivov za uporabo aplikacije Tinder

- Iskanje ljubezni ali seksa brez obveznosti
- Enostavnejša komunikacija
- Izboljšanje samopodobe
Aplikacija deluje tako, da se lahko osebi kontaktirata zgolj, če obe označita, da sta si všeč po videzu ali interesih. Vsako novo ujemanje daje osebi dober občutek o sebi in neke vrste validacijo lastne vrednosti.
- Zabava in vznemirjenje (ob dogovoru za srečanje v živo)
- Večja mobilnost (predvsem spoznavanje ljudi v novem okolju)

Nevarnosti pri spoznavanju partnerjev preko spleta?

- Zavajanje in laži
Na spletu se lahko vsak predstavi, kot se želi in ne nujno kakršen je v resnici; zavajanje je lahko bolj nedolžno (v smislu videza ali interesa), lahko pa je oseba tudi nevarna in bi nam ob morebitnem srečanju lahko škoduje.
-Tveganja vezana na spolnost
Večje tveganjem za spolno prenosljive bolezni (predvsem pri tistih, ki aplikacije uporabljajo za nezaščiten seks brez obveznosti)
- Emocionalna tveganja
Pogosto se osebe že ob pogovoru preko spleta močno navežejo na drugo osebo in si ustvarijo upanje za prihodnost, na to pa so lahko ob srečanju razočarani ali pa do srečanja sploh ne pride.
- Spletni kriminal
Pazljivost pri pošiljanju slik, deljenju osebnih podatkov ali v primeru, da oseba, ki smo jo spoznali preko spleta, prosi za nakazilo denarja.

Društvo študentov psihologije Maribor - DŠPM

Literatura:
Ross-Nadié, E. in Duguay, S. (2019). Hook-Up and Dating Apps. Oxford Bibliographies. https://doi.org/10.1093/OBO/9780199756841-0240
Armstrong, M. (2016, November 17). The Dating App Worldmap. Statista Infographics. https://www.statista.com/chart/6783/the-dating-app-worldmap/
Sumter, R. S., Vandenbosch, L. in Ligtenberg, L. (2017). Love me Tinder: Untangling emerging adults’ motivations for using the dating application Tinder. Telematics and Informatics, 34(1), 67–78. https://doi.org/10.1016/j.tele.2016.04.009
Couch, D., Liamputtong, P. in Pitts, M. (2012). What are the real and perceived risks and dangers of online dating? Perspectives from online daters. Health, Risk & Society, 14(7-8), 697–714. https://doi.org/10.1080/13698575.2012.720964

[01/21/21]   [Oh ta ❤️ skozi umetnost] v sodelovanju z Nežo Dapčevič

“If you have the ability to love, love yourself first.”
- Charles Bukowski

V svetu, v katerem se posamezniki poskušajo prikazati v najlepši možni luči, stremijo k perfekcionizmu in prekrivajo lastne napake, je včasih težko soobstajati, ne da bi se z drugimi primerjali in se nato slabo počutili glede sebe. Zato je pomembno, da kultiviramo uravnovešen odnos znotraj sebe.

Kljub narcisoidnemu prizvoku, ki spremlja izraze: »ljubezen do sebe«, »samospoštovanje«, »samosprejemanje« ipd., so ti koncepti pomembni vidiki zdravega odnosa, ki ga ima posameznik s sabo. Medtem ko se pojem narcisoidnosti povezuje predvsem s konceptom samozavesti, se našteti izrazi nanašajo na brezpogojno sprejemanje samih sebe, takih kot smo.

Zdrav odnos do sebe zajema prijaznost in poslušanje sebe, ter spremljanje lastnih misli, zmanjševanje pretirane samokritike svojega telesa in vedenja. Pomembno je tudi odpuščanje sebi za lastne napake, iz katerih se naučimo bistvene lekcije, pri čemer se ne oklepamo negativnih čustvenih stanj. Višjo stopnjo zdravega odnosa lahko dosežemo s tehnikami, kot so meditacija, čuječnost ali dnevniški zapisi.

Uravnovešen odnos znotraj nas se kaže tudi v odnosih z drugimi, saj bomo v njih dosegli višjo stopnjo strpnosti, stabilnosti in ljubezni.

Društvo študentov psihologije Maribor - DŠPM

Sandoiu A. (2018). Why self-love is important and how to cultivate it. Medical news tomorrow.

Današnja objava je namenjena oblikam razmerij glede na število partnerjev – le-ta so večkrat kulturno pogojena, vendar se polje med kulturno zaželenim in osebnimi željami vedno bolj oža. Predvsem poliamorna razmerja dobivajo v sodobnem času vedno več pozornosti.

Monogamija se lahko nanaša na:
- zakonsko zvezo dveh oseb;
- zaprto (ekskluzivno) seksualno zvezo (zveza, ki v nekem časovnem obdobju vključuje določeni dve osebi);
- na socialen odnos para, ki ima skupno življenje.

Ker so definicije monogamije raznolike, ima pojem tudi več možnih protipomenk, in sicer:
- poligamija (zakonska zveza več oseb);
- ne-monogamija (npr. odprta seksualna zveza);
- skupinsko življenje raznih oblik.

Razlogi za poligamijo so številni:
- biološki – npr. za namene zvišanja reprodukcije,
- socialni (vključujoč kulturne, verske, ekonomske…) – npr. za večji ugled ali za zvišanje življenjskega standarda,
- osebni – npr. želja ohraniti prejšnjega partnerja in hkrati pridobiti drugega.

Kot monogamna se do neke mere pojmuje tudi serijska monogamija, pri kateri oseba prekine trenutno (monogamno) zvezo (npr. se loči, 'pusti' partnerja) ter čez čas začne drugo monogamno zvezo. A bolj kot se časovno obdobje med takšnimi razmerji krajša, bolj se lahko poraja vprašanje, ali je koncept monogamije le navidezen.

Tipično se predpostavlja, da je monogamija enako kot zvestoba, vendar to temelji na dodatni predpostavki, da ima vsaka oseba v vsakem paru podobne ideje glede ohranjanja ekskluzivnosti v njihovem razmerju. Vendar če se oba v paru (tudi npr. dve poročeni osebi) strinjata, da bosta imela odprto zvezo, potemtakem je njune odnose z drugimi (ljudmi izven para) napačno šteti za nezvestobo.

Poliamorija (poli = gr. mnogo, amor = lat. ljubezen) je ljubezenski odnos med vsaj tremi ljudmi oz. želja ter praksa imeti več kot enega partnerja hkrati, pri čemer vse vključene osebe vedo za ter soglašajo s takšno vrsto odnosa. Poliamorija je ne-monogamna dolgo-ročna zveza več partnerjev (vsaj treh) z ne-ekskluzivnimi seksualnimi, romantičnimi, in/ali čustvenimi vezmi. Predpostavlja, da je možno hkrati ljubiti več oseb in biti z njimi v izpolnjujočem odnosu.

Za razliko od svingerstva, ki vključuje le spolne odnose med več osebami ('izmenjava' med dvema paroma), je poliamorno razmerje običajno dalj časa trajajoče in vključuje še druge odnosne elemente.

Medtem ko poligamija (kot tudi monogamija) temelji na določenih kulturnih in verskih osnovah ter vključuje več zakonskih partnerjev, je poliamorija novejši pojav in vključuje več izven-zakonskih partnerjev.

In še...
V poliamornih razmerjih lahko pride do ljubosumja in negotovosti, za soočanje s temi občutki pa potrebujemo čas in energijo.
Poliamorna razmerja niso nujno bolj komplicirana in boleča kot monogamna razmerja.
Resnična ljubezen, spoštovanje, iskrenost, odkritost, enakovrednost lahko obstaja tako v monogamnih kot poliamornih zvezah.
Monogamija ni superiorna poliamoriji, poliamorija ni superiorna monogamiji. Različne osebe so nagnjene k različnim odnosnim stilom. Kvaliteta odnosa ni odvisna samo od stila odnosa.

Literatura:

Barker, M. (2005). This is my partner, and this is my...partner’s partner: Constructing a polyamorous identity in a monogamous world. Journal of Constructivist Psychology, 18(1), 75-88. doi:10.1080/10720530590523107

Ferrer, J. (2018). Mononormativity, polypride, and the "mono-poly wars". Sexuality & Culture, 22, 817-836. doi:10.1007/s12119-017-9494-y

Loue, S. (2006). Sexual partnering, sexual practices, and health. Boston, MA: Springer.

Meh, N. (2014). Poliamorija: bi lahko ljubili več kot enega partnerja? Pridobljeno 13. januarja 2021 iz: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poliamorija-bi-lahko-ljubili-vec-kot-enega-partnerja/346763

Orfanidis, G. (2020). Polyamory (Polygamy and Polyandry). V D. Leeming (Ured.), Encyclopedia of Psychology and Religion (str. 1780-1783). Springer: Cham. doi: 10.1007/978-3-030-24348-7_200097

Robinson, V. (1997). My baby just cares for me: Feminism, heterosexuality, and non-monogamy. Journal of Gender Studies, 6(2), 143-157. doi:10.1080/09589236.1997.9960678

Want your school to be the top-listed School/college in Maribor?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Location

Category

Address


Koroška Cesta 160
Maribor
2000
Other Schools in Maribor (show all)
Poučevanje bas kitare Poučevanje bas kitare
Ulica Heroja Šaranoviča 23
Maribor, 2000

Glasbena šola Svet glasbe ponuja možnost poučevanja bas kitare. S profesionalnim pristopom vam lahko pokažemo vašo glasbeno pot.

Poučevanje harmonike Poučevanje harmonike
Ulica Heroja Šaranoviča 23
Maribor, 2000

Glasbena šola Svet glasbe ponuja poučevanje diatonične, ustne, kromatične in klavirske harmonike. Glasbeno izobraženi mentorji z večletnimi izkušnjami vam pomagamo na vaši glasbeni poti.

ŽAREK faceLOOK ŽAREK faceLOOK
Povsod, Kjer žari
Maribor

Zakaj gams žari? Ker bere ŽAREK!!

Dijaški dom Antona Martina Slomška Dijaški dom Antona Martina Slomška
Vrbanska Cesta 30
Maribor, 2000

Dijaški dom za dijake srednjih šol v Mariboru.

Helen Doron English Maribor Helen Doron English Maribor
Mladinska Ulica 3
Maribor, 2000

Angleščina za otroke od 3 mesecev do 19 let na Mladinski ulici 3 v Mariboru. Info: 031 278 105, [email protected]

Inštrukcije ekonomije Inštrukcije ekonomije
Vzhodna 40
Maribor, 2000

Nudimo inštrukcije na inovativen, poučen in zanimiv način. Smo strokovnjaki s področja ekonomije na vseh učnih stopnjah....

Glasbeno-ustvarjalne delavnice Možiček Kopitljaček Glasbeno-ustvarjalne delavnice Možiček Kopitljaček
Ob železnici 16
Maribor, 2000

V glasbenem kraljestvu Možiček Kopitljaček bomo otroke popeljali v svet ustvarjanja preko glasbe, gibanja, petja, spoznavanja inštrumentov in igranja.

Poučevanje petja Poučevanje petja
Ulica Heroja Šaranoviča 23
Maribor, 2000

Glasbena šola Svet glasbe je registrirana dejavnost, ki se ukvarja s poučevanjem petja in vokalne tehnike. S profesionalnim pristopom vam glasbeno izobraženi mentorji z večletnimi izkušnjami pomagamo na vaši glasbeni poti.

ŠOUM ŠOUM
Gosposvetska Cesta 83
Maribor, 2000

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM)

Peter Januš-Šola petja Peter Januš-Šola petja
Ulica Dušana Mravljaka 4
Maribor, 2000

Vokalno izobraževanje po metodi Vocal-coachinga s poudarkom na izvajanju moderne POP glasbe!

DOBA Fakultet Hrvatska DOBA Fakultet Hrvatska
Prešernova Ulica 1
Maribor, 2000

DOBA Fakultet je samostalni poslovni fakultet koji nudi modernu viziju, izuzetnu praksu na usmjerenim programima te fleksibilni i prilagodljiv studijski sustav koji vam omogućuje da steknete vrhunsku naobrazbu.

Biotehniška šola Maribor Biotehniška šola Maribor
Vrbanska Cesta 30
Maribor, 2000

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR se nahaja na obrobju mestnega jedra, pod znamenito Kalvarijo in je svojevrsten branik urbanizaciji tega dela mesta. Šola je bila ustanovljena 11.marca 1872 in se od ustanovitve dalje nahaja na prostoru, kjer je danes.

About   Contact   Privacy   FAQ   Login C