Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Z znanjem ponosni v prihodnost

Gimnazija Ljutomer je razpoznavna šola v slovenskem merilu, ki se ponaša z izjemnim uspehom svojih dijakov ter velikim številom različnih obšolskih dejavnostih, med katerimi izstopajo številne mednarodne izmenjave, debata ter tečaji tujih jezikov. Šola je opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo, ponaša se tudi s sodobno telovadnico. Uvedli smo nivojski pouk pri tujih jezikih in matematiki. Izvajamo program Deutsche Sprachdiplom, ki omogoča študij ali zaposlitev v tujini. Pouk tujih jezikov poteka s tujim učiteljem – naravnim govorcem.

Nažigamo rock na glavnem odru maratona treh src #mikeband #gfml #norci #maratontrehsrc

Tudi letos radenski maraton ni minil brez nas #marathon #norci #maratontrehsrc #maratonradenci #gfml @ Radenci

youtube.com

Dežurni krivci - Zadnji vlak

AnejKavas in 2. U. Bravo!

Videospot je izdelek dijakov 2. letnika programa umetniške gimnazije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer pri predmetu fotografija in film. SCENARIJ: Laura...

Dežurni krivci, hvala za ponujeno priložnost!

Premiera videospota Zadnji vlak, dijakov GFML, 17.5.2019, Dom kulture Ljutomer.
Čestitke dijakom in mentorjem za odličen izdelek in izjemno prireditev!

Maturanska parada 2019 #matura #cetvorka #gfml

Moliere: PSIHA v izvedbi dijakov umetniške gimnazije GFML. Danes ob 19.00 Domu kulture Ljutomer. Vabljeni!

gfml.si

Ponovno odlični rezultati izpitov DSD 2

Vseh 14 kandidatov, ki je letos pristopilo k izpitu za Nemško jezikovno diplomo (DSD2) je le to tudi opravilo. Pet dijakov na nivoju B2 in 9 dijakov na najvišjem nivoju C1. Čestitamo!

gfml.si Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer - Z znanjem ponosni v prihodnost

Vabljeni!

Tišina, snemamo!

Dežurni krivci

Zadnji vlak, premiera videospota bo v petek 17. maja ob 19.00 uri v Domu kulture, Ljutomer. Video so posneli dijaki drugega letnika programa umetniške gimnazije, smer gledališče in film na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru!

Modra ali rdeča? Le kaj spet počnejo dijaki umetniške gimnazije?

Peš po Prlekiji, da lahko maturanti v miru pišejo esej ;)

Gašper Rudolf iz 3.b je eden izmed treh izbranih dijakov iz Slovenije, ki se bo udeležil srečanja mladih iz EU v Romuniji. Razpravljali bodo na temo: Let's shape the future of Europe together.

GFMLjevci v Potsdamu, na poti v Berlin.

Prvomajske počitnice kot nalašč za potepanje po Evropi

[04/25/19]   Zadnja epizoda. Piše Niko Farič.

Sreda se je začela tako kot vsi ostali dnevi - pekoče in z rižem. Po zajtrku je sledil mnogim najbolj pomemben del tekmovanja, in sicer podeljevanje nagrad. Ker so bili organizatorji tekmovanja preveč zaposleni s pripravo riža na pristen malezijski način, se je podelitev nagrad začela s polurno zamudo. Podelitev, ki je bila na začetku bolj zmedena kot jaz, ko sem v trgovini s kruhom deset minut čakal, da me prodajalka vpraša, kaj želim kupiti, postreči pa bi si moral sam, je bila za majhno slovensko ekipo zelo uspešna. Anže Rom in Vid Kavčič sta oba zasluženo prejela nagrado za najboljši poster, jaz in Vid pa še bronasto medaljo. Iz Evrope so se zelo dobro odrezali člani nemške, hrvaške in srbske ekipe, tradicionalno uspešni pa so bili tudi Azicji; posebej indonezijska ekipa. Ker omenjam posterje, je to tudi primerno mesto, da se za pomoč pri izdelavi zahvalim profesorju Roganu.
Prijetno presenečenje bronastega leska je še dodatno začinilo kosilo, po katerem smo se odpravili na ekskurzijo.. Ker so se nam zdele naše denarnice prevč polne, smo se odpravili na glavno mestno tržnico. Na tržnici, napolnjeni z azijsko kulturo, je vsak našel kak spominek za svoje najbližje, jaz pa knjigarno z rabljenimi knjigami. Ker nisem bral drobnega tiska, sem si kupil deveti del neke knjižne serije. Le kje jih naj najdem ostalih osem!?
Po zapravljanju v glavni mestni tržnici smo se odpravili še občudovat mogočna Dvojčka Petronas. Ker so bile vse karte za ogled stolpnic prodane, smo jih občudovali na tleh, strmeč v divje višave mogočne arhitekture.
Naš zadnji večer je minil v pakiranju in pričakovanju kulturnega večera ter odhoda. Za večerjo sem si privoščil še zadnjo porcijo riže, ki je zdaj nekaj časa ne bom jedel, kajne mama in babica, glavni kuharici pri nas doma? Na kulturnem večeru nismo sodelovali, ker smo ga morali na sredi zapustiti zaradi vožnje proti letališču in leta proti Dohi, ki nas je čakal ob 2.00 v četrtek. Drobtine kulturnega večera, ki sem jih okusil, so me navdušile. Meje med kulturami so se zdele zabrisane - ekipe so delile svoje nacionalne simbole, s tem pa širile svojo kulturo ter izobraževale druge. Res mi je žal, da sem lahko okusil le del kulturnega večera in da smo imeli Slovenci s sabo premalo spominkov, saj jih je zmanjkalo za vse, ki bi jih naša država utegnila zanimati.

Prvi let do Dohe v Katarju sem prespal, drugi del leta pa sem preživel ob poslušanju glasbe in gledanju filma Green Book. Vračanja domov sem se veselil, saj sem pogrešal svojo družino, obenem pa sem Malezijo zapuščal s težkim srcem. Doživetje je bilo nepozabno (Upam, da demenca čez 60 let ne bo negirala te trditve), toda vse dobro se mora končati, kajne? Če se ne konča, potem izgubi svojo vrednost.

Ko sem se utrujen in izmučen vračal proti Prekmurju, moji domači pokrajini, sem se zavedal, da sem jo delno tudi izdal. Ves teden dni sem preživel govoreć čudno narečje, ki je sčasoma postalo koktejl ljubljanskih, slovenskih in belokranjskih besed, obenem pa je zaradi občasnega druženja s Srbi in Hrvati v mojem jeziku svoje mesto našla tudi kakšna srbsko ali hrvaško izgovorjena beseda. Prekmurci mi naj tega ne zamerijo, se pa bom jutri v šoli potrudil, da bom govoril čisto (neoporečno) prekmurščino.

Ob koncu se še enkrat zahvaljujem Vidu in Anžetu za vse zabavne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, in jima želim še veliko uspehov v prihodnosti. Veliko zahvalo si zasluži tudi vodja naše ekipe, Vesna Fabjan, s katero smo v družbi smeha raziskovali gigantsko mesto Kuala Lumpur. Zahvaliti se moram še obema mentoricama, Mateji Godec in Tjaši Glaser, za pomoč pri raziskovanju, Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, da mi je omogočila sodelovanje, in vsem, ki so me pri raziskovanju vzpodbujali in včasih tudi priganjali (Kajne, mama?).

Niko Farič je na International Conference of Young Scientists - ICYS osvojil BRONASTO MEDALJO. 🏅🏆👏Čestitamo!

"Riževo poročilo" št. 5. Piše Niko Farič.

V Maleziji tudi golobi jedo riž, ki pa za razliko od riža za današnji zajtrk ni pikanten. Malezijci riž potrosijo po tleh, golobi pa priletijo in ga pridno zobajo - kot v Sloveniji ptice, ki jih krmimo s semeni ali suhim kruhom. Nekje sem zasledil, da riž, pripravljen na različne načine, predstavlja 1/5 vseh zaužitih kalorij. Ne, ni zelo kaloričen. Zgolj Azijci ga pojejo ogromno. Pri zajtrku, pri kosilu, pri večerji. Še prigrizek v kinu je verjetno riž. Dovolj o tej beli (včasih rdeči - aka pekoči) snovi zanimivega okusa, saj moje besedičenje spominja na reklamo za Uncle Ben's.

V veliki otvoritveni hali so bili danes predstavljeni naši plakati. Narejeni na AO formatu, so še en pokazatelj dijaške kreativnosti in ustvarjalnosti. Vsak dijak bi naj stal poleg svojega plakata in ga predstavil morebitnemu radovednežu - sotekmovalcu, gostu tekmovanja ali komsiji -, jaz pa sem se raje sprehajal po hali in občudoval plakate drugih, se pozanimal o njihovih raziskovalnih nalogah in nabiral znanje; rad pa bi se še enkrat zahvalil profesorju Roganu za pomoč pri izdelavi in profesorici Miholič za lektoriranje plakata. Našel sem nekaj raziskovalnih nalog o nanodelcih, veliko raziskovalnih nalog o raku, posebej pa so omembe vredne raziskovalne naloge s področja matematike, ki so osnovane na višješolski matematiki, in so zame neznanka. Ob poročanju o raziskovalnih nalogah si posebno pozornost zaslužita tudi ostala člana moje ekipe, ki sta mi dovolila, da njuno raziskovalno nalogo na kratko opišem. Anže se je ukvarjal z razvojem električnega zaklepalnika kolesa (meni bi zaradi slabih izkušenj s kolesom prišel prav), Vid pa z določanjem idealne smeri plutja v odvisosti od hitrosti in smeri vetra. Čestitke obema za odlično narejeno nalogo, izvirno idejo in zanimivo predstavitev ter lepo narejene plakate.

Kosila ne bom opisoval. Za podrobnejši opis si preberite prejšnje prispevke. Razlike v okusu ni, pekoča bolečina prevlada.

Po kosilu smo se odpravili v Batu jame. Čeprav so morda jame za nekatere tekmovalce turistična atrakcija, so za Slovence, vajene kraškega sveta, zgolj luknja, ki pa vsebuje hinduistični tempelj in v kateri je veliko bolj vroče kot v domačih jamah. Obiskali smo še tržnice, preplačali spominke in se odpravili na večerjo, po večerji pa je sledil slovenski ekipi tradicionalni izlet po mestu z glavno destinacijo - šoping maul. Na kratko o tem nakupovalnem centru. Je velik (ima sedem nadstropij), vendar v njem ni knjigarne. Ostala člana slovenske ekipe sta tam našla trgovino z odličnimi krofi, ki so glavni razlog, da se vsak dan tam ustavimo. Onadva se mastita z več krofi (število krofov narašča aritmetično), jaz pa jem polnozrnate štručke. Čeprav nas ne združuje uživanje ob krofih, pa se dobro zabavamo pri vožnji z mestnim električnim vlakom, s katerega je majhen del mesta, dostopen nam, dobro viden - danes smo se vozili, brez da bi se oprijeli držal.

Jutri je naš zadnji dan v Maleziji. Naj mine čimbolj zanimivo in zabavno ter morebiti uspešno (upe polagam v ostale člane slovenske ekipe).

Raziskovalna naloga GFML predstavljena International Conference of Young Scientists - ICYS, piše Niko Farič.

Danes sem imel predstavitev. Kot mi je zdaj že v navadi, sem svojo raziskovalno nalogo predstavil povsem drugače, kot sem jo predstavil na vajah. Da jo na kratko, zdaj verjetno že 5!-tič, predstavim: v svoji raziskovalni nalogi sem skušal sintetizirati hitozanske nanodelce, pri tem pa vanje ujeti ekstrakte grenivkinih pečk in hmelja (obe snovi sta znani kot odlična antioksidanta). Pripraviti sem želel uporabne in antioksidativne nanodelce, oboje pa mi je tudi uspelo, vendar zgolj za hitozanske nanodelce z ujetimi ekstrakti hmelja, saj so edini ostali stabilni, s tem pa ohranili svoje lastnosti.
Tudi raziskovalnih nalogi ostalih članov slovenske ekipe (sicer sta oba sodelovala na tekmovanju prek programa RaST) sta bili zelo zanimivi. Vid Kavčič in Anže Rom, oba dijaka črnomeljske gimnazije, sta se zelo izkazala tako s samo raziskovalno nalogo kot s predstavitvijo, več o njuni raziskovalni nalogi pa napišem po posvetu z njima in z njunim dovoljenjem.

Nisem poslušal predstavitev vseh raziskovalnih nalog, vendar so se mi mnoge zdele zelo zanimive in inovativne, ustvarjene na podlagi dolgotrajnega truda in ogromne količine vloženega znanja - ne zgolj dijakov, temveč tudi mentorjev.
Da je naglas del identitete, pa dokazuje tudi angleščina, v kateri tekmovalci predstavljajo svoje raziskovalno delo. Indijce in Ruse prepoznaš že po enem stavku.
Med raziskovalnimi nalogami, ki sem jih poslušal in so bile predstavljene danes, je najbolj izstopala naloga srbske tekmovalke o kvantnih računalnikih, vsebina katere me je navdušila kljub nerazumevanju. Raziskovalna naloga je bila predstavljena brezhibno, tudi recenzenti pa so bili navdušeni.

Mimogrede, konstante Malezije (dež, pikantnost in riž) se niso spremenile.
Po končanih predstavitvah smo se odpravili v mesto, ogledal pa smo si šli obe džungli. Malezijska taksi služba je urejena na način, ki je enostaven za uporabo: Na telefonski aplikaciji izbereš začetno lokacijo in destinacijo, aplikacija pa ti poišče taksista, ki potem pride po tebe Enostavno in preprosto, pa še prevoz je po ceni. Omembe je tudi vredno, da taksisti govorijo odlično angleščino (za malezijske razmere).
V Kuala Lumpurju se nahajata dve džungli. Ena je džungla, kjer so razstavljene ptice, lastnosti druge pa je spral dež, ki nas je preganjal od izstopa iz taksija vse do vzpona na Kuala Lumpur Tower (z dvigalom in ne lastnimi nogami). Džungla v središču mesta in džungla sta si podobna. Kar so v džungli visoka in košata drevesa, so v mestu stolpnice - v arhitekturni mogočnosti segajo proti nebu, ena višja od druge, ena bolj kompleksna kot druga. Kar je v džungli podrast, so v mestu revni predelo - skriti v senci stolpnic, večno čakajoč na boljše čase, s šepavim korakom hiteč v novi dan.

[04/21/19]   3. dan v Maleziji, piše Niko Farič.

Riž in testenine. Če poznamo pri fiziki množico konstant, je malezijska konstanta zgoraj omenjena hrana. Ne pritožujem se, ampak zgolj opazujem. Kot ljubitelja testenin me takšna izbira hrana ne moti. Če pa slučajno kdo od domačih bere poročilo, naj mi v petek ne skuhajo testenin, prosim.
Danes so bile na vrsti predstavitve. Vseh si jih nismo ogledali, saj smo se člani slovenske ekipe odpravili raziskovat mesto - tja s taksijem, nazaj pa z mestnim vlakom (Opazovanje Slovencev, ki skušajo kupiti vozovnico (v resnici je žeton) za mestni vlak, je bilo za domačine vrhunska komedija.) Še bolj čudne pa so se jim zdele debate o slovenskih narečjih. Slovenci, ki blebetajo v neznanem jeziku. Le kaj si je mislil taksist.

Področje moje raziskovalne naloge je Life sciences. Čeprav je bilo moje področje na Državnem tekmovanju raziskovalnih nalog tehnika in tehnologija, sem tokrat področje zaradi manjše izbire spremenil. Zaradi sodelovanja na tem področju sem zvečine poslušal raziskovalne naloge, povezane z mojim področjem, želel pa sem tudi spoznati, kako recenzenti zastavljajo vprašanja in kaj od nas zahtevajo. Pričojoč sem bil mnogim zanimivim raziskovalnim nalogam. Naloga brazilskih raziskovalk se je ukvarjala s podobno tematiko kot jaz in Blaž v letošnji raziskovalni nalogi - s preprečitvijo nastanka biofilmov - , vendar so one fokusirale na nastanek biofilma na hrani in posledično kontaminacijo le-te. Zanimiva in izvrstno pripravljena je bila tudi raziskovalna naloga hrvaške raziskovalke o perifernem vidu. Da so raziskovalne naloge povezane tudi z okoljem, v katerem so narejene, pa potrjuje raziskovalna naloga Indonezijk, ki so skušale ustvariti nov test za prepoznavanje okužb z malarijo.

Večer mi mori dejstvo, da je predsednik moje komisije strokovnjak za nanodelce. Če je to dobro ali ne, bo pokazala moja jutrišnja predstavitev in moji uspešni (Upam.) odgovori na vprašanja.

icys2019.com

ICYS 2019 – ICYS 2019

Naš dijak Niko Farič se trenutno mudi v malezijskem mestu Kuala Lumpur, kjer je udeleženec Mednarodne konference mladih raziskovalcev (ICYS 2019). Za udeležbo so ga izbrali na Zveza za tehnično kulturo Slovenije - ZOTKS, kot nagrado za odlično raziskovalno nalogo, ki jo je Niko izdelal v šolskem letu 2017/2018. Za raziskovalno naloga z naslovom Sinteze nanodelcev z ujetimi ekstrakti ter določitev koloidinh lastnosti disperzij, ki je nastala v sodelovanju naše šole s Fakulteto za strojništvo v Mariboru pod mentorstvom Mateje Godec in Tjaše Kraševac Glaser, je Niko lani prejel zlato priznaje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev in Krkino nagrado.

Mednarodne konference se udeležujejo trije slovenski dijaki, svoje naloge pa bodo predstavili s plakati in predstavitvami med več kot 100 udeleženci iz 27 držav po svetu. Več na https://icys2019.com

V nadaljevanju ažurni Nikovi vtisi z nepozabne izkušnje:

Proti vroči in tropski Maleziji smo odleteli z zagrebškega letališča, in sicer ob 17:15. Najprej smo leteli do Dohe, največjega mesta Katarja, v katerem smo prestopili na drugo letalo. Let, ki je trajal 5 ur in pol, nam je krajšala majhna televizija, ki jo je vsak imel zase. Presenetljivo obširna ponudbo filmov in glasbe me je ohranjala budnega, let pa je minil mirno - brez turbulence.
Na letališču v Dohi smo se srečali s tekmovalci iz drugih držav, skupaj pa smo se vkrcali na ogromno letalo Boeing 777. Ta let, še dve uri daljši, kot je bil prvi, mi nista krajšala niti glasba niti film, temveč spanje na neudnobnih sedežih. Čeprav sem bil pozitivno presenečen nad ponudbo glasbe in filmov, pa me hrana ni presenetila. Nadomestila je zgolj porabljene kalorije, brbončic pa mi ni razvajala. Roko na srce, od letalske hrane gurmanskih užitkov niti nisem mogel pričakovati. Z baročno-budističnim avtobusom smo se odpeljali do našega hotela. Med približevanjem hotelu po levem voznem pasu smo lahko na levi strani ceste opazovali gozd palm.
Naš hotel, ki je obenem tudi prizorišče ICYS (Internation Conference of Young Scientists), se nahaja v zanimivem delu mesta. Skozi okno moje sobe v osmem nadstopju so vidne mogočne stolpnice, trenutno pa gradijo še eno novo, višjo od ostalih. Kljub mogočnost novogradenj pa se v njihovi senci nahajajo revni deli mesta, ki negirajo veličasnost tehnološko izredno zahtevnih stolpnic, ki se skušajo dotakniti neba.
Kdor je kdaj trdil, da je mrtve kote nesmiselno opazovati, bi mu Malezija pokazala, da se moti - mopedistov, ki te kršujoč prometna pravila prehitevajo, je ogromno. Opazovanje mrtvih kotov je torej nuja.

Drugi dan se je začel z zajtrkom. Po pričakovanju smo lahko jedli riž in testenine, oboje pa je bilo pikantno. Po zajtrku je sledila slovesna otvoritev, ki pa je bila manj slovesna od pričakovanj. V komaj razumljivi angleščini nas je nagovoril predsednik tekmovanja (se mi zdi), sledilo pa je fotografiranje po državah. "Slovesnost" je bila v dvorani, do katere je dostop mogoč le s tremi dvigali. Če sem si prav zapomnil, nas je vseh tekmovalcev 156. Upoštevajoč še ostale udeležnece predstavitve - vodje ekip in častne goste - si lahko predstavljate gnečo, ki je nastala pred dvigali. Po kosilu, pri katerem je bil spet na voljo riž, smo se opravili na izlet po mestu. Da smo okusili Malezijo ni poskrbela le pikantna hrana, temveč tudi dež. Po ogledu Tekstilnega muzeja nam je vodja srbske ekipe menjal denar, mi pa smo čakali v mestu. Čakajoč na avtobus smo se sprehajali po ulicah in trgu - in zalotil nas je dež. V Sloveniji je dež neprijetno presenečenje, v Maleziji pa je prijeten - za razliko od juter, dopoldneva, popoldneva in večera je vsaj hladen, okusa pa je podobnega kot slovenski dež. V Tekstilnem muzeju smo opazovali zanimivo malezijsko nošo in še danes srečaš na ulici podobno oblečene ljudi. Po ogledu Tekstilnega muzeja smo se odpravili pogledat še Spomenik, povsečen borcam v vojnah, kjer smo spet bili stuširani. Bežeč pred malezijskih vremenom smo se odpravili v nakupovalni center, kjer pa, tragično, nimajo knjigarne.
Po vrnitvi hotel smo se najedli (presenetljivo smo spet jedli riž, hrana pa je bila pikantna), naložili predstavitve na računalnik in v svojih sobah vse še enkrat zvadili. Naporen dan je minil hitro, v pričakovanju predstavitev pa ga končujem s tem poročilom.

icys2019.com

Want your school to be the top-listed School/college in Ljutomer?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Videos (show all)

Sinjebradec
Darila Miklošiču: Obdaritev
Darila Miklošiču: Pravo darilo?
Darila Miklošiču: Prazna hiša
Darila Miklošiču: Pisma
Darila Miklošiču: Želje
Darila Miklošiču - promo
GFML SE PREDSTAVI

Location

Category

Telephone

Address


Prešernova 34
Ljutomer
9240
Other Ljutomer schools & colleges (show all)
Glasbena Šola Slavka Osterca Ljutomer Glasbena Šola Slavka Osterca Ljutomer
Prešernova Ulica 8
Ljutomer, 9240

Glasbena šola

ŠIM Ljutomer ŠIM Ljutomer
Ormoška Cesta 22
Ljutomer, 9240

Jezikovni tečaj angleščine

Učenje instrumentov in inštrukcije glasbe Učenje instrumentov in inštrukcije glasbe
Postružnikova 1
Ljutomer, 9240

Kulturno društvo Escalade Kulturno društvo Escalade
Prešernova Ulica 28
Ljutomer, 9240

Učenje angleščine, francoščine, jezikovni tečaji francoščine, francoski jezik francoska glasba,grafično oblikovanje, fotografija, izdelava spletnih strani.