Nacionalni inštitut za biologijo

Mlada raziskovalka Katarina Bačnik predstavlja rezultate, ki temeljijo na epidemiologiji odpadnih voda za spremljanje širjenja SARS-CoV-2 na letošnjih Vodnih dnevih.

Odpadna voda predstavlja dober način spremljanja prisotnosti virusov v določenem okolju. Nedavni izbruh bolezni COVID-19 je po vsem svetu hitro postal velik javnozdravstveni problem. Zaposleni v javnih službah, ki vzdržujejo javni kanalizacijski sistem, so si hitro zastavili vprašanje o možnosti okužb preko odpadne vode. Koronavirus se širi s človeka na človeka kapljično ali z neposrednim stikom, a nedavne študije, o katerih nas pravkar seznanja mlada raziskovalka iz NIB Katarina Bačnik, kažejo na najdbe virusa SARS-CoV-2 tudi v blatu in urinu okuženih posameznikov. Bomo preko analiz odpadne vode lahko kmalu predvideli nove izbruhe epidemije?

#vodnidnevi

TV SLO Izobraževalni program

Današnja predpremiera filma o biodiverziteti Kostarike avtorice Anje Čuček in direktorja fotografije Bernarda Permeta. Sledil je pogovor z ustvarjalcema in strokovnima sodelavcama prof. Marino Dermastia in prof. Tomom Turkom. Film je bil izjemno dobro sprejet! Čestitamo avtorjema!

Preverjanje skladnosti medicinskih obraznih in osebnih mask sedaj možno tudi v Sloveniji

nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo

Slovenski raziskovalci na lovu za superkrompirjem

val202.rtvslo.si Med največjimi uživalci krompirja so Nemci, za največjo pridelovalko in izvoznico velja Kitajska, krompir pa je tudi prva zelenjava, ki so jo kadar koli gojili v vesolju

Vabilo na virtualni dogodek: NIB v dialogu z gospodarstvom

nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo

Super krompir

V okviru novega projekta EU ADAPT preučujemo, kako izboljšati prilagajanje krompirja na ekstremne pogoje v okolju
Prof. dr. Kristina Gruden in njena skupina na Nacionalni inštitut za biologijo so del evropskega konzorcija, ki je prejel 5 milijonov EUR nepovratnih sredstev iz programa EU Obzorje 2020 za preučevanje mehanizmov prilagoditve krompirja na izpostavitev škodljivim dejavnikom okolja, kot so suša, vročina in poplave.
Na Nacionalni inštitut za biologijo bodo v okviru projekta razvili biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir, s katerimi bodo pomagali najti molekulske tarče, ki jih bodo žlahtnitelji krompirja uporabili za vzgojo novih odpornih sort.
http://www.nib.si/aktualno/novice/1453-sporocilo-za-javnost-super-krompir

NATEČAJ za Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB in Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti NIB

nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo

Znanost na cesti / Science on the Street

ZnC objavlja #natečaj za prispevek o znanosti, raziskovanju, raziskovalcih in njihovi novi realnosti v času pandemije. K sodelovanju vabimo raziskovalce in študente z vseh raziskovalnih področij. Pričakujemo zgodbe in razmišljanja iz časa epidemije, ko sta življenje in delo tekla malo drugače.

V septembrski številki revije National Geographic Slovenija je objavljen članek s svetopisemskim naslovom Vse meso je trava (Izaija 40,6). Kot v uredniškem uvodniku piše odgovorna urednica revije dr. Marija Javornik, je članek začel svojo pot pred leti v Mjanmaru in prehajal skozi naporne stopnje realizacije fotografij, ki so že 132 let osnovni element revije. V avtorstvu vrhunskega fotografa Marka Trebušaka so fotografije pripravljene po postopku zlaganja posnetkov in številne predstavljajo tudi za “travne strokovnjake” nikoli videne super bližnje detajle travnih cvetov. Besedilo dr. Marine Dermastia bralca vodi od 12.000 let starih travnikov Bližnjega vzhoda in Srednje Amerike do današnjih, a starodavnih naravnih GSO – žit, ki predstavljajo večino naše vsakdanje hrane. In še, kako je evolucija kremenastih alg povezana z evolucijo trav. Za vse je članek v glavnem uredništvu National Geographica v Washingtonu prejel priznanje »best edit«, kar pomeni, da je pripravljen v skladu z najvišjimi standardi National Geographica in je tako uvrščen na seznam člankov, ki lahko najdejo pot v druge izdaje revije.

#trave #žita

Zakaj si tako težko nataknemo zaščitno masko?

Vabljeni k poslušanju oddaje Intelekta, kjer strokovnjaki razpravljajo o aktualni temi "Zaščitne maske da ali ne?".

Vodjo oddelka za Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalni inštitut za biologijo prof. dr. Majo Ravnikar skrbi odpor proti nošenju mask in proti drugim preventivnim ukrepom za upočasnitev širjenja epidemije.

radioprvi.rtvslo.si Za uporabo mask so utemeljeni medicinski pa tudi moralni razlogi. Najmlajša umrla bolnica v Sloveniji je bila stara le 49 let

Znanstveni dosežek: Novi pogledi na razlike v biodiverziteti

nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo

Nacionalni inštitut za biologijo postal pridruženi član Univerze v Ljubljani

nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo

»Prepričana sem, da maske pripomorejo k preprečevanju prenosa virusa.«

radioprvi.rtvslo.si Virologinja, ki je s kolegi pod drobnogled vzela tako novi koronavirus kot maske

Najbolj priljubljen članek/The most popular article!

Nedavno objavljen pregledni članek v prestižni reviji Trends in Biotechnology, IF: 14.343, o zelo aktualni temi, inaktivaciji virusov s hladno plazmo (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0167779920301086), je trenutno uvrščen med najbolj priljubljene članke v omenjeni reviji. Čestitke vsem avtorjem!

Intervju o temi, ki jo obravnava članek, lahko poslušate v podkastu Radia Trst A: http://www.rai.it/dl/portali/site/articolo/ContentItem-99a019aa-ca1e-4865-b5e0-bc047ac1bab4.html?fbclid=IwAR2Q-Heghm-PzXGZyO-7sDM1heZjQvb6g3qM4gFVjCHLRsoEeL7VnbN9WFg.

Recently published article in the prestige journal Trends in Biotechnology, IF: 14.343, on a very important topic of virus inactivation with cold plasma, (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0167779920301086) is currently listed among the most popular ones in the mentioned journal. Congratulations to all the authors!

OBVESTILO O ODPOVEDI DNEVA ODPRTIH VRAT

Zaradi omejitve zbiranja na 50 ljudi in ker ne moremo zagotoviti vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 po navodilih NIJZ, moramo žal letošnji Dan odprtih vrat Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, predviden za 25. septembra 2020, odpovedati. Pripravljamo pa zanimive vsebine, ki si jih boste lahko ogledali na naši spletni strani.
Če bodo razmere v letu 2021 omogočale normalno izvedbo Dneva odprtih vrat, se že veselimo vašega obiska.

S spoštovanjem,
sodelavci Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo

Televizija Slovenija

📲📺▶❗Zakaj RTV
📺 #tuditojejavniRTV
📺 #podpiramRTV
📺 #doberjavniservis

prof. dr. TAMARA LAH TURNŠEK, Nacionalni inštitut za biologijo 👇

Televizija Slovenija

📲📺▶❗Zakaj RTV
📺 #tuditojejavniRTV
📺 #podpiramRTV
📺 #doberjavniservis

prof. dr. MARINA DERMASTIA 👇
Nacionalni inštitut za biologijo

Ne tvegajte! Kadar potujete, ne prinašajte domov rastlin semen, plodov, zelenjave ali cvetja.

rtvslo.si .

Digital MIQE Guidelines Update: Minimum Information for Publication of Quantitative Digital PCR Experiments for 2020

V reviji Clinical Chemistry so objavljena posodobljena vodila za objavo člankov, ki vključujejo rezultate digitalne PCR (dPCR). Nova vodila (na kratko dMIQE20202) so potrebna zaradi vedno širše uporabe dPCR in številnih novih platform in aplikacij ter napredka pri razumevanju tehnologije.

Med 31 soavtorji objave je tudi naša sodelavka doc. dr. Mojca Milavec.

academic.oup.com Abstract. Digital PCR (dPCR) has developed considerably since the publication of the Minimum Information for Publication of Digital PCR Experiments (dMIQE) gui

Timotej Turk Dermastia — Strašno hudi

strasnohudi.si No. 046 • biolog, igralec

Študija o pajkovih mrežah in okoljski DNA.

New EZ preprint. Interesting new topic - spider webs as a source of eDNA!

https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.07.18.209999v1

The Use of Nanocarriers to Improve the Efficiency of RNAi-Based Pesticides in Agriculture

Sodelavec Dr. Marko Petek iz Nacionalnega inštituta za biologijo je, v sodelovanju z raziskovalci iz Univerze v Gentu, objavil poglavje o nanomaterialih za izboljšanje učinkovitosti pesticidov, ki delujejo na osnovi RNA interference. Poglavje je objavljeno v knjigi založnika Springer z naslovom “Nanopesticides”.
https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-44873-8_3

link.springer.com RNA interference (RNAi) is a post-transcriptional gene silencing mechanism whereby target gene messenger RNA (mRNA) is neutralized by double-stranded RNA (dsRNA) homologous to the mRNA sequence. The...

Urejanje genoma je nepogrešljivo orodje za razvoj zdravih in okolju prijaznih poljščin z visokimi donosi. Evropski znanstveniki pozivamo k ponovni preučitvi Evropske zakonodaje, ki bo podpirala z znanjem podprto zeleno prihodnost.
#EU-SAGE #SDGs #GreanDeal #Farm2Fork
https://www.eu-sage.eu/sites/default/files/2020-07/Open%20Statement%20EU-SAGE%20July%202020_EN.pdf

FOTO:EU ni preprečila izumiranja divjih opraševalcev

Tudi Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da je EU pri varovanju opraševalcev neuspešna. Da je izginjanje opraševalcev resna težava, ukrepanje pa premalo odločno, opozarjamo tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

delo.si Evropska unija ni dovolj zaščitila divjih opraševalcev. Ukrepi, ki jih je na tem področju sprejela Evropska komisija, so imeli majhen učinek na ustavitev upadanja njihovega števila in raznovrstn...

13. Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij in inovacij

nib.si Razpisana nagrada za najboljšo inovacijo s komercialnim potencialom in organizacija dvostranskih sestankov med podjetji in raziskovalci

Z imunoterapijo nad izvor tumorjev – tumorske matične celice

Kakšni so novi obetavni pristopi za zdravljenje raka in kako jih preučujemo v laboratoriju? Več pa v prispevku Alternator Misliti znanost
https://www.alternator.science/sl/krajse/z-imunoterapijo-nad-izvor-tumorjev-tumorske-maticne-celice/?fbclid=IwAR1WXcdT5OE1PG0NK0u3DoUj9-8Bo35hHknQ9Z5vnsnWt9wLV77hFEyACPk

alternator.science Kot vsak ponedeljek, se tudi ta teden že navsezgodaj odpravimo v živalski laboratorij v zgradbi medicinskega centra in pregledamo laboratorijske miši. Živali v naši skupini kletk na prvi pogled izgledajo kot vse druge miši. Nekatere dremuckajo v jutranjih urah, druge pa so že pri svojem jutra...

Izjemen dosežek raziskovalcev Nacionalni inštitut za biologijo!

Raziskovalci in raziskovalke Nacionalni inštitut za biologijo so razvili natančno in zanesljivo metodo za absolutno kvantifikacijo humanega virusa citomegalije (CMV) na podlagi določanja števila kopij značilnega tarčnega zaporedja. Metoda je bila 2.7.2020 vpisna v bazo referenčnih metod Skupnega odbora za sledljivost v laboratorijski medicini (Joint Committee for Traceability in Laboratory Medicine, JCTLM), ki v svoji bazi vodi sezname referenčnih materialov višjega razreda, referenčnih metod in referenčnih laboratorijev (http://www.bipm.org/jctlm/). Cilj JCTLM je podpirati primerljivosti, zanesljivost in enakovrednost rezultatov meritev v kliničnih laboratorijih za izboljšanje zdravstvenega varstva v svetovnem obsegu. Metoda raziskovalcev NIB je v bazi zavedena pod številko C15RMP11R in je šele druga metoda s področja nukleinskih kislin, ki je bila vpisna v bazo.

Z genetiko do popolnejšega vedenja o ekologiji morja

alternator.science Ste se kdaj vprašali, kako izgledajo organizmi, ki svetijo med polnočnim kopanjem v morju? Ali pa, kaj neki obarva morje zeleno, oranžno ali rdeče? V eni sami kapljici morske vode se skriva čudovit preplet življenja, ki ga poganja skupina organizmov, imenovanih fitoplankton. Natančno poznavan...

Hvala, ker nam pomagate iskati progastega goža

V slovenski Istri še vedno iščemo progastega goža, pomagajte nam.

Živim z Naturo 2000

V maju smo v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji pričeli s posebno iskalno akcijo največje nestrupene kače pri nas -...

JAVNI RAZPIS ZA MLADE RAZISKOVALCE (m/ž)

Na Nacionalni inštitut za biologijo razpisujemo možnost podiplomskega usposabljanja mladega raziskovalca na temo "Onesnaževanje morja z mikroplastiko in organskimi onesnaževali" pri mentorju izr. prof. dr. Oliverju Bajtu.

nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo

Alma Mater Europaea - ECM

Mlada raziskovalka Katarina Bačnik o analizah odpadne vode za zaznavanje novega koronavirusa. SARS-CoV-2 je bil najden v odpadni vodi v različnih državah, vendar pa ga v vzorcih s slovenskih čistilnih naprav za enkrat še nismo zaznali. Več o tem zakaj so lahko analize odpadne vode pomembne za spremljanje širjenja virusa pa v kratkem predavanju...💧💦

Eden od načinov sledenja virusu SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, je tudi zaznavanje njegove prisotnosti v odpadnih vodah.

Več o t.i. epidemiologiji odpadnih vod v predavanju ⬇ razloži Katarina Bačnik, mlada raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Pozor, išče se kostanjev skorjemor!

val202.rtvslo.si Danes so po Sloveniji zagnali aktivnosti ob letošnji Noči raziskovalcev, ob čemer želijo popisati bolezen, ki po državi mori (mlada) kostanjeva drevesa.

Borut Pahor

Predsednik Republike Slovenije otvoril vseslovenski projekt »Noč ima svojo moč 2020«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je kot častni pokrovitelj vseslovenskega projekta »Noč ima svojo moč 2020« pod krošnjami divjih kostanjev v parku Tivoli projekt tudi otvoril. Področje letošnjega znanstveno-raziskovalnega zanimanja je divji kostanj in njegovo zdravje. Leto 2020 je Mednarodna konvencija za varstvo rastlin pri Organizaciji združenih narodov namreč razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin.

Uvodoma je dr. Miha Kos, predstavnik konzorcija partnerjev projekta in direktor Ustanove Hiša eksperimentov, pojasnil, da želijo javnosti in zlasti mladim na tak način približati raziskovalen način razmišljanja ter zavedanje, da so radovednost, želja po raziskovanju in sposobnost za inovativnost nekaj, česar druga bitja nimajo.

Predsednik republike je v nagovoru mlade pozval, naj si upajo delati napake, naj se jih ne bojijo ali sramujejo, saj se iz njih največ učimo. Posebej je nagovoril Ustanovo Hiša eksperimentov, ki jo je aprila 2018 odlikoval z medaljo za zasluge za neprecenljiv prispevek k promociji znanosti ter izjemno inovativnost pri spodbujanju ustvarjalne radovednosti otrok in mladih.

Vseslovenski projekt »Noč ima svojo moč«, v katerem sodelujejo Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije, se odvija v okviru Evropske noči raziskovalcev, ki bo letos potekala 27. novembra.

Ob zaključku dogodka sta predsednik Pahor in direktor Ustanove Hiše eksperimentov dr. Kos prerezala trak med divjimi kostanji in s tem otvorila projekt.

Razpis za delovno mesto Računovodja (m/ž)

nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo

Urednica Marija Brecelj je v oddaji HEVREKA-EUREKA - najnovejše iz sveta znanosti na Radiu Trst A (http://www.sedezfjk.rai.it/dl/portali/site/page/Page-0945b88c-0f73-47c8-b965-e408a323eaec.html) gostila mlado raziskovalko z Nacionalni inštitut za biologijo Arijano Filipić.

Spregovorili sta o uporabi hladne plinske plazme za inaktivacijo različnih virusov.

Oddajo lahko poslušate danes ob 18. uri ali kasneje v podcastu (http://www.rai.it/dl/portali/site/articolo/ContentItem-99a019aa-ca1e-4865-b5e0-bc047ac1bab4.html).

Vabljeni k poslušanju!

#virusi #biologija #najnovejševznanosti