Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je javni raziskovalni inštitut za naravoslovne vede, ki tesno sodeluje s sorodnimi ustanovami doma in po svetu.
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je javni raziskovalni zavod, ki ga je Vlada RS ustanovila z namenom ustvarjanja novega temeljnega znanja na področju biologije in sorodnih naravoslovnih in okoljskih ved ter za prenašanja tega znanja v uporabo za izboljšanje kvalitete življenja, za podporo okoljskim politikam in za razvoj biotehnologije. Inštitut ustvarja novo znanje s temeljnimi raziskavami na področju biologije in njej sorodnih naravoslovnih ved, varstva okolja, biotehnologije ter biomedicine in objavljanjem le-tega v različnih znanstvenih publikacijah. Hkrati uvaja ustvarjeno novo znanje v prakso za potrebe državnih in lokalnih organov ter za gospodarske subjekte s ciljem izboljševanja kvalitete življenja. NIB je dejaven tudi na področju izobraževanja in sicer tako na dodiplomskem kot podiplomskem nivoju. Izobraževanje obsega usposabljanje mladih raziskovalcev v podiplomskem študiju do pridobitve doktoratov, predavanja na podiplomskih programih slovenskih univerz in drugih visokih in strokovnih šolah ter splošno izobraževalne dejavnosti na programih drugih šol in v različnih seminarjih in delavnicah. NIB kot mednarodno uveljavljena avtonomna inštitucija ustvarja vrhunsko znanje in tehnologije na področju ved o življenju in njegovem okolju.
Operating as usual
Letošnji Prešernov dan, praznik slovenske kulture, smo na Nacionalni inštitut za biologijo počastili z razstavo umetniških fotografij. V sklopu vsakoletnih dogodkov Povezovanja znanosti s kulturo smo pripravili novo virtualno razstavo z naslovom »Voda življenja«.
Fotografije povezuje voda kot vir življenja in neusahljivi vir naših znanstvenih raziskav – od morja, jezer, potokov, rek pa tudi vode, ki iz naših domov vstopa v čistilne naprave, in nam v zadnjem letu odkriva nekatere temačne skrivnosti covida-19.
Razstava je od danes naprej na ogled na spletni strani NIB, na naslovu https://www.nib.si/razstave/1493-virtualna-razstava-voda-zivljenja .
Avtorji fotografij: Tihomir Makovec, Tina Eleršek, Borut Mavrič, David Dobnik, Maša Zupančič, Davorin Tome, Špela Remec Rekar (ARSO)
Oblikovalka razstave: Branka Smodiš
Vabljeni k ogledu!
nib.si Nacionalni inštitut za biologijoVečna pot 111, 1000 LjubljanaTel: +386 (0)59 232 701Faks: +386 (0)59 232 715Mail: [email protected]
Vabljeni k poslušanju oddaje posvečene slovenskim rastlinam!
#rastline #floraSlovenije #endemiti
radiostudent.si Lepo pozdravljeni v oddaji Frequenza della scienza. Danes oddajo posvečamo slovenskim rastlinam. Za začetek bomo spoznali endemične vrste, rastline bomo raziskali kot orodje zastrupitve in nato ozdravljenja. Omenili bomo tudi orhideje, zajedavske, mesojede in zaščitene rastline. Namen oddaje je...
V podporo Radio Študent 89,3 MHz
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) podpira delovanje Radia Študent kot neodvisnega medija, ki s kritičnim pristopom ustvarja kvalitetne vsebine tudi s področja komuniciranja znanosti. Zaskrbljeni smo nad nedavnim dogajanjem v zvezi z zniževanjem financiranja in pozivamo, da se zagotovi ustrezna finančna sredstva za obstoj in nadaljnje delovanje.
Gre za medij z dolgo tradicijo, ki poleg neodvisnega medijskega poročanja, izobražuje in usposablja mlade novinarje, tehnike, špikerje, lektorje… Radio Študent deluje tudi na področju znanosti in v eter pošilja novice o aktualnih znanstvenih dogajanjih, pokriva dogodke s področja znanosti in objavlja intervjuje s tujimi in domačimi raziskovalkami ter raziskovalci. S tem tudi ustvarja prostor nam, da svoje delo ter najbolj aktualne tematike iz področja znanosti približujemo poslušalcem. NIB tako redno sodeluje v oddajah in ne-radijskih dogodkih znanstvene redakcije Radia Študent in ga smatra kot nepogrešljiv del slovenske kritične medijske sfere, ki osmišlja akademsko in študentsko stvarnost ter ji daje zagon. Kritičen in angažiran študent pa je glavni kapital uspešne ter napredne znanosti.
Nacionalni inštitut za biologijo podpira nemoteno nadaljnje delovanje Radia Študent!
Prof. dr. Maja Ravnikar
Direktorica NIB
https://koalicija.radiostudent.si/
koalicija.radiostudent.si Študentska organizacija Univerze v Ljubljani postavlja Radio Študent v letu 2021 pred preživetveno grožnjo brez primere. Z nenadno in popolno odtegnitvijo sofinanciranja, ki jo načrtuje ŠOU, bi radio izgubil ne le svoja osnovna sredstva, temveč tudi možnost sofinanciranja v okviru mnogih dom...
Nacionalni inštitut za biologijo's cover photo
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. Naravne vrednote Slovenije, ki so podstat tej tezi, so osnova nove oddaje na RTV Slovenija z naslovom »Na sončni strani«. V tretji oddaji z dne 1. 1. 2021 je novinar Dean Jelačin v sodelovanju z raziskovalci delovne enote za Morsko biodiverziteto na Morski biološki postaji NIB predstavil prispevek o Noetovi barčici oz. biodiverziteti slovenskega morja.
Vabljeni k ogledu!
Link na oddajo: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174743557?s=tv
Kot zadnje dejanje iztekajočega se leta je izšla druga številka 22. letnika revije Natura Sloveniae, ki jo skupaj izdajata NIB in Biotehniška fakulteta. Prinaša vrsto prispevkov o favni Slovenije in soseščine na čelu z obširnim člankom o kačjih pastirjih naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu.
Prijetno branje! Vsi članki so prosto dostopni.
web.bf.uni-lj.si Revija za terensko biologijo * Journal of Field Biology
Čisto za konec leta, v katerem smo praznovali veličastnih 60 let Nacionalni inštitut za biologijo, vam podarjamo razstavo mlade umetnice Polone Pečan »Gojišče bežečih idej«.
Polona je študentka slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg svoje umetniške struge se njeno delovanje širi tudi v vode podnebnega aktivizma, v preteklem letu je začela sodelovati z gibanjem Mladi za podnebno pravičnost. Ti dve strugi pa namerava združiti s svojo naslednjo serijo grafik, ki je trenutno v nastajanju in bo zaživela v letu 2021. In prav to njeno delovanje jo povezuje tudi z NIBom.
nib.si Nacionalni inštitut za biologijoVečna pot 111, 1000 LjubljanaTel: +386 (0)59 232 701Faks: +386 (0)59 232 715Mail: [email protected]
Obveščamo vas, da sta bila danes izdana spletna verzija zloženke “Virus, o katerem vsi govorimo” in letak “Koronavirus in imunski sistem za otroke”, pri čemer je sodeloval tudi Nacionalni inštitut za biologijo.
Z namenom, da zloženka in letak dosežeta čim večje število družin pred prazniki tudi vas vabim k čim širši spletni distribuciji.
nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo
Nacionalni inštitut za biologijo je sodeloval v mednarodni medlaboratorijski primerjavi, v kateri je enaindvajset nacionalnih meroslovnih inštitutov in strokovnih laboratorijev iz šestnajstih držav dokazalo, da je mogoče natančno merjenjem količine virusne RNA SARS-CoV-2 po vsem svetu doseči z uporabo digitalne PCR s povratno transkripcijo (RT-dPCR).
nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo
nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo
Nacionalni inštitut za biologijo's cover photo
Na našem inštitutu se že vrsto let uspešno ukvarjamo s karakterizacijo genskih zdravil in od sedaj naprej je na seznamu naših metod tudi krioelektronska mikroskopija. Predstavljamo vam naše prve uspešne posnetke adenovirusom pridruženih virusov, ki so plod dela naše mlade raziskovalke Mojca Janc v sodelovanju z Odsekom za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta.
Ta teden smo uspešno zaključili prvo online delavnico v okviru ARRS projekta NanoPhyto, v katerem sodelujejo slovenski in hrvaški raziskovalci. Pridružili so se nam tudi naši sofinancerji MKGP UVHVVR in Bia d.o.o. Na delavnici smo si izmenjali znanje in izkušnje pri iskanju rastlinskih virusov v rastlinah in vodi s pomočjo visokopretočnega sekvenciranja.
radiostudent.si Ali imajo rastline imunski sistem in ali lahko razvijejo alergije? Na vprašanje nam je pomagala odgovoriti prof. dr. Marina Dermastia.
Izšla je dolgo pričakovana knjiga esejev o mikrobiologiji Majhno, manjše, najmanjše, pripravljena ob 60. obletnici SMD.
V knjigi Majhno, manjše, najmanjše člani SMD, med njimi tudi prof. dr. Maja Ravnikar, v devetih poljudnih esejih opišejo svoje poglede na mikroorganizme in področje, s katerimi se ukvarjajo. Tudi če ste mislili, da veste vse o mikroorganizmih in mikrobiologiji, vas bo čakalo kakšno presenečenje. Tekst je dovolj razumljiv tudi ne-mikrobiologom. Po eni strani je knjiga namenjena predvsem njim, saj želimo prikazati, da so mikroorganizmi morda res neopazni, a vendar nepogrešljivi in koristni.
To je knjiga, ki bo razveselila vsakega mikrobiologa! In to je knjiga, ki jo vsak mikrobiolog lahko podari vsaj enemu znancu, ki ni mikrobiolog!
Informacije o naročilu na www.smd.si
Vabljeni k branju članka avtorice prof. dr. Marine Dermastia, sodelavke Nacionalni inštitut za biologijo, o udomačitvi trav, objavljenega v septembrski številki National Geographic Slovenija: https://www.nationalgeographic.si/vse-meso-je-trava/ in predstavljenega na spletni razstavi: https://www.nib.si/razstave/1464-virtualna-razstava-posvecena-svetovnemu-dnevu-hrane-in-60-letnici-niba v italijanski različici.
nib.si V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor je 2. 12. 2020 na Nacionalnem inštitutu za biologijo potekala virtualna delavnica z naslovom: Gensko spremenjeni organizmi – kaj nas čaka v prihodnosti? V organizaciji Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Ministrstva za okolje in prostor...
rtvslo.si Dokumentarni film je nastal v sodelovanju med TV Slovenija in Nacionalnim inštitutom za biologijo.
Two of our researchers, Two of our researchers, Assist. Prof. Bojana Žegura dr. Alja Štern, are serving as Guest Editors for the Special Issue" Cyanobacterial Toxins: Genotoxic and Cytotoxic Activity,
Molecular Targets and Chemical Interactions" that will be published in the open access journal, Toxins (IF 3.531, http://www.mdpi.com/journal/toxins).
We would like to invite fellow researchers working on this topic to contribute an original research article or a review to this collection of articles. More information about the Special Issue can be found at:
https://www.mdpi.com/journal/toxins/special_issues/Cyanobacterial_Genotoxic
The deadline for manuscript submission is 31 August 2021. Peer-review is commissioned immediately upon receipt of the paper and the paper will be published as soon as the final acceptance is approved.
For any additional questions please contact [email protected] or [email protected]
mdpi.com Toxins, an international, peer-reviewed Open Access journal.
Film, Kostarika – biodiverziteta v tropskem gozdu, ki je nastal v sodelovanju RTV SLO in Nacionalni inštitut za biologijo je na festivalu Nature without borders prejel nagrado za odlično kinematografijo.
Čestitamo!
Če si filmov še niste ogledali, še ni prepozno:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174721644
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174723029
Vabljeni k ogledu!
#biodiverziteta #Kostarika #zRTVSLO
nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo
nib.si VABILONoč ima svojo moč 2020petek, 27. novembra 2020www.nocmoc.eu Ste vedoželjni? Je vaša radovednost brez meja? Radi eksperimentirate? Vas zanima kaj vse počnejo znanstveniki? Bi radi vedeli in videli kaj se dogaja v raziskovalnih ustanovah? Potem vas vabimo, da se nam pridružite na vsesloven...
Danes je dan slovenske hrane. Pomemben člen pri pridelavi hrane so tudi žuželke.
#danslovenskehrane
Jutri je dan slovenske hrane. Brez žuželk tradicionalnega slovenskega zajtrka ne bi bilo.
Žuželke so namreč nujne za pridelavo hrane:
✅1. Skrbijo za rodovitno prst. So nepogrešljive pri recikliranju, saj se prehranjujejo z odmrlimi rastlinami in živalmi ter njihovimi iztrebki. S tem sodelujejo pri kroženju hranil in tvorbi prsti.
✅2. Oprašujejo. Kar 80 % kmetijskih rastlin je odvisnih od opraševanja žuželk.
✅3. Mnoge se hranijo s »škodljivci« v kmetijstvu in tako preprečujejo, da bi se prekomerno namnožili.
✅4. Same pridelujejo hrano. Pri nas so najbolj znani čebelji pridelki, v drugih kulturah pa so same žuželke pomemben vir beljakovin.
❗️Skrb vzbujajoče je, da v zadnjih desetletjih število žuželk drastično upada. Če tega negativnega trenda ne uspemo zaustaviti, bo to negativno vplivalo na oskrbo s hrano.
🆘Da bi tudi v prihodnje lahko uživali okusen in zdrav tradicionalni slovenski zajtrk, moramo zato nujno ohraniti številčnost in pestrost žuželk v našem okolju.
❓Kaj bi za njihovo ohranjanje lahko storili vi?
Ker so študije pokazale, da se novi koronavirus sprošča v blato okuženih ljudi in preko kanalizacije zaide v odpadno vodo, so raziskovalke in raziskovalci Nacionalni inštitut za biologijo vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost SARS-CoV-2.
V septembru so pričeli s pilotnim monitoringom na sedmih čistilnih napravah in ugotovili, da je bil trend naraščanja viden že v začetku oktobra. Pokazalo se je, da gre za orodje, ki bi lahko napovedalo naslednji val epidemije. Metodo je možno uporabiti za spremljanje poteka epidemije, učinkovitosti ukrepov in analizo prisotnosti SARS-CoV-2 v posameznih objektih kot so domovi za starejše, bolnice, šole in podjetja. Prednost metode je, da lahko zazna spremembe v okuženosti pred drugimi metodami.
Na podlagi rezultatov pilotnega monitoringa bomo predlagali uvedbo projekta za vzpostavitev monitoringa na SARS-CoV-2 v odpadnih vodah.
#koronavirus #čistilnenaprave #odpadnevode #SARSCoV2
nib.si Ker so študije pokazale, da se novi koronavirus sprošča v blato okuženih ljudi in preko kanalizacije zaide v odpadno vodo, so raziskovalke in raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost SARS-CoV-2.
NIB med finalisti natečaja Agrobiznis Hi-tech.
Držimo pesti!
Več o projektu ADAPT: http://www.nib.si/aktualno/novice/1453-sporocilo-za-javnost-super-krompir
#superkrompir #žlahtnenje #raziskovalciNIB
nib.si NIB- Nacionalni inštitut za biologijo
Informativna zgibanka »NEVARNOSTI V MORJU, KI VEČINOMA TO NISO«
Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo smo pripravili poljudno informativno zgibanko namenjeno širši javnosti in predvsem kopalcem v našem morju. V njej smo pojasnili nekatere stvari, ki s svojim pojavljanjem odvračajo turiste od kopanja v morju ali jim celo povzročajo strah. To so meduze, rebrače, morski metuljček in morske trave.
Publikacijo smo izdali s finančno podporo Urada za UNESCO (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) v okviru programa NO IOC pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO v letu 2020.
https://www.nib.si/aktualno/novice/1472-informativna-zgibanka-nevarnosti-v-morju-ki-vecinoma-to-niso
#morskabiologija #meduze #rebrače #morskatrava
V sklopu projekta LIFE Naturaviva smo pripravili ZGIBANKO »Čudovita pestrost živega«. Namenjena je vzgojiteljem predšolskih otrok, ki bodo v njej našli koristne informacije o biodiverziteti in ideje, kako jo otrokom predstaviti preko igre ter drugih dejavnosti. Uporabna pa je lahko tudi za starše in učitelje.
Vsebina je dostopna na povezavihttps://www.naturaviva.si/wp-content/uploads/2020/10/Zgibanka_za_vrtce.pdf
Analize odpadne vode na prisotnost SARS-CoV-2, ki jih opravljamo na Nacionalnem inštitutu za biologijo so uporabne tudi za modeliranje epidemije. Več si lahko poslušate v predstavitvi Žiga Zaplotnika: https://www.youtube.com/watch?v=5Zz41bT6XFw
youtube.com Predstavitev pred Odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS 12. 11. 2020 ob 7:30 Prenos iz Državnega zbora - 3. program RTV Slov...
Prisluhnite intervjuju z našima doktorskima študentoma; Markom Paulom Rivarezom in Olivero Maksimović!
V današnjem ZR intervjuju smo gostili Marka Paula Rivareza in Olivero Maksimović iz Nacionalni inštitut za biologijo, ki v svojem doktorskem projektu raziskujeta rastlinske viruse. Bolj natančno se ukvarjata z raziskovalnjem virusov, ki povzročajo bolezni paradižnika, ter monitoringom virusov, med drugimi tudi SARS-CoV-2, v odplakah. Pogovor si lahko prisluhnete na:
https://radiostudent.si/znanost/zr-intervju/spregledani-virusi
Pogovor z znanstvenimi raziskovalci in raziskovalkami v sklopu projekta Noč ima svojo moč podpirajo Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Tehniški muzej Slovenije in koordinator projekta Hiša eksperimentov.
We are proud that our support to Axovant Gene Therapies (now Sio Gene Therapies) contributed to their achievement of IND clearance for AXO-AAV-GM2 gene therapy.
https://www.linkedin.com/pulse/nib-honored-support-development-axovants-axo-aav-gm2-gene-dobnik
linkedin.com On Nov. 09 Axovant Gene Therapies received FDAs clearance on Investigational New Drug (IND) Application to initiate a registrational study of AXO-AAV-GM2 gene therapy to treat patients with Tay-Sachs disease and Sandhoff disease (https://bit.
Včeraj je potekal dogodek Evropskega partnerstva za inovacije (#EIPAgri). Na njem smo predstavili projekt Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje. S projektom želimo izboljšati razmere za opraševalce v sadovnjaku in s tem povečati kakovost in zanesljivost opraševanja.
youtube.com Predstavitev prijekta Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (SOOS) na 35. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja in dogodku Evropskega part...
Monday | 09:00 - 17:00 |
Tuesday | 08:00 - 17:00 |
Wednesday | 08:00 - 17:00 |
Thursday | 08:00 - 17:00 |
Friday | 08:00 - 17:00 |
Za vse ŽENSKE, ki želijo ostati ženske z zavedanjem, da so edinstvene, neprecenljive in vredne. BODITE YOUNIQUE! Za privlačne ustnice govorite prijazno, za lepe oči poiščite to, kar je dobro v ljudeh,lepota se z leti povečuje...
Glasbene urice za otroke od rojstva do 7. leta. Razvoj ritmičnega in melodičnega posluha skozi pesmi, izštevanke, gib in igranje na male inštrumente
Vzemi življenje v svoje roke s Shape your future 2015! T1: 29. 6. -10. 7. T2: 20. 7. - 31. 7. PRIDRUŽI SE: https://podio.com/webforms/12331412/845081
Prva in najbolj obiskana spletna stran z izobraževalno vsebino v Sloveniji! Pobrskaj med šolskimi datotekami, srednješolskimi in študijskimi programi, maturitetnimi informacijami, aktualnimi razpisi in natečaji...
Smo skupina ambicioznih študentov Fakultete za elektrotehniko, ki se marca 2013 odpravlja na 42- dnevno strokovno ekskurzijo v ZDA. Spremljajte nas na: http://usa2013.fe.uni-lj.si/
Predlog zakona o konoplji
Integrativna psihoterapija, nenasilna (povezovalna) komunikacija, coaching, svetovanje,osebni razvoj, integrativni pristop.
Kulturne prireditve, tečaji francoščine, mediateka http://www.institutfrance.si/ 01/2000-500
Project for cooperation between archaeological student associations.
Vsaka koža = zgodba zase, zato zagovarjam personalizirano kozmetiko, ki ti bo "pisana na kožo" in narejena po tvoji meri. Pridruži se mi in naučila te bom.