Laboratorij za socialno psihologijo in politike UL FF

Primer Epstein razkriva široko mrežo moči, vpliva in molka elit. Objava milijonov dokumentov je ponovno odprla vprašanja o odgovornosti vplivnih posameznikov, političnih povezavah ter družbenih mehanizmih, ki omogočajo zlorabe in njihovo prikrivanje. O teh vprašanjih je skozi prizmo socialne psihologije za RTV SLO1 spregovoril tudi doc. dr. Žan Lep.

Oddaji Tednik in Globus sta dostopni na naši spletni strani.

Primer Epstein in (socialna) psihologija - Psihologija in družba Objava več kot treh milijonov strani dokumentov o Jeffreyu Epsteinu je razkrila mrežo povezav med obsojenim spolnim prestopnikom ter številnimi vplivnimi politiki, poslovneži in drugimi javnimi osebnostmi. Kaj dokumenti razkrivajo o motivih, političnem ozadju, mednarodnih vplivih in delovanju e...

☘️Psihologija in družba - podatkovna zbirka
Zadnja etapa desetletja trajajočega vojskovanja v Gazi je v javnosti močno odmevala. Ni pa jasno, kako pomembno je vprašanje o podpori Izraelu ali Palestini prebivalkam in prebivalcev Slovenije ter to, ali delitev na podpornike ene ali druge strani predstavlja novo ločnico v slovenski družbi. V prispevku zato predstavljava izsledke študije, ki se je ukvarjala s preučevanjem psiholoških mehanizmov oblikovanja stališč in pripisovanja odgovornosti na primeru vojne v Gazi. Bralce ob tem vabimo, da z interaktivnimi prikazi tudi sami raziščejo zbrane podatke.

Psihološki mehanizmi vojne v Gazi in njenih odmevov v naši družbi - Psihologija in družba Zadnja etapa desetletja trajajočega vojskovanja v Gazi je v javnosti močno odmevala. Ni pa jasno, kako pomembno je vprašanje o podpori Izraelu ali Palestini prebivalkam in prebivalcev Slovenije ter to, ali delitev na podpornike ene ali druge strani predstavlja novo ločnico v slovenski družbi. V...

🪢Vedenjski premiki - priporočila politik

Prekomerna uporaba zaslonov je pri otrocih vse pogostejša in ima lahko negativne posledice na njihov razvoj. Kaj lahko kot starši naredite, da pomagate otrokom omejiti uporabo zaslonov? Na podlagi sistematične analize študij, ki so raziskovale učinkovitost različnih intervencij za zmanjševanje časa, preživetega pred zasloni, ugotavljamo, da so najbolj učinkovite tiste strategije, ki vključujejo aktivno sodelovanje staršev, elektronske naprave za omejevanje časa pred zasloni, uporaba sistemov za povratne informacije in povečanje vključenosti otrok v različne športne oziroma družabne aktivnosti. Naši zaključki in priporočila za oblikovalce politik poudarjajo pomen aktivne vključitve in izobraževanja staršev ter integracije dolgoročnih, prilagodljivih strategij za omejevanje časa pred zasloni.
Vabljeni k branju celotnega prispevka:

Na temni strani zaslonov najbolj trpijo otroci - Psihologija in družba Prekomerna uporaba zaslonov lahko pri otrocih povzroči telesne težave, slabša socialne veščine in omejuje stik z resničnim svetom. Dobra novica? Raziskave potrjujejo, da lahko starši z aktivnim vključevanjem, uporabo časovnikov ter spodbujanjem otrok k športnim in družabnim dejavnostim mo...

📺Člani in članice laboratorija sodelujemo z mediji
Leto 2025 je zaznamoval potrošniški fenomen Labubu - prikupna pošast, ki je osvojila svet s svojo specifično strategijo oglaševanja in prodaje. O psiholoških vidikih tega fenomena smo razpravljali v oddaji Tednik, RTV SLO:

Labubu: invazija plišastih pošasti Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, k...

☘️Psihologija in družba
Prispevki k razumevanju človeka v odnosu z drugimi

Dregljaji so ena od bolj uveljavljenih intervencij spreminjanja vedenja. Ker pa je osnova intervencije oblikovalski poseg v okolje, je eno od ključnih vprašanj, ki se pri takih posegih poraja, kako umetnost oz. bolj specifično – oblikovanje, vpliva na posameznikovo zaznavanje, razmišljanje in čustvovanje v zvezi z okoljem. Kako torej lahko uporabimo umetnost pri ustvarjanju zelenih spodbud? Kako pomembni so senzorični elementi? Pa čustva? Odgovore na ta vprašanja podaja doc. dr. Katarina Babnik v naslednjem strokovnem prispevku:

Umetnost kot inkubator zelenih spodbud - Psihologija in družba Dregljaji so ena od bolj uveljavljenih intervencij spreminjanja vedenja. Ker pa je osnova intervencije oblikovalski poseg v okolje, je eno od ključnih vprašanj, ki se pri takih posegih poraja, kako umetnost oz. bolj specifično – oblikovanje, vpliva na posameznikovo zaznavanje, razmišljanje in ...

📄Znanstvena objava

V reviji Communications Psychology je bil objavljen članek z naslovom Everyday norms have become more permissive over time and vary across cultures, pri nastanku katerega sta sodelovala tudi člana Laboratorija za socialno psihologijo in politike, prof. dr. Eva Boštjančič in doc. dr. Žan Lep.

Študija združuje podatke iz 90 družb in več kot 25.000 sodelujočih ter raziskuje, katera vsakdanja vedenja ljudje po svetu dojemajo kot primerna ali neprimerna – in kako se ta “nepisana pravila” razlikujejo med kulturami ter spreminjajo skozi čas. Rezultati kažejo, da obstaja po svetu presenetljivo veliko soglasje o tem, katera vedenja so sprejemljiva: norme se tako veliko bolj razlikujejo med situacijami kot med državami. Vseeno pa razlike med družbami odražajo temeljne moralne vrednote: družbe z bolj individualističnimi vrednotami so bolj permisivne glede nekaterih vedenj, medtem ko kolektivistično usmerjene družbe ohranjajo strožje norme, zlasti na področjih, povezanih s spoštovanjem, čistostjo in tradicijo.

Več o študiji si lahko preberete med novicami laboratorija:

Mednarodna študija o »nepisanih pravilih« človeškega vedenja - Laboratorij za socialno psihologijo in politike V reviji Communications Psychology je bil objavljen članek, pri nastanku katerega sta med več kot sto soavtorji iz vsega sveta sodelovala tudi člana Laboratorija za socialno psihologijo in politike, prof. dr. Eva Boštjančič in doc. dr. Žan Lep.

📌 Trenutni nacionalni in mednarodni projekti, v katere smo vključeni:

Projekti - Laboratorij za socialno psihologijo in politike 2025–2027 Celostni pristop pozitivnega razvoja zaupanja v institucije in participaciie mladih v procesih priprave politik in predpisov v Sloveniji Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo RS · V5-2521 vodja: Urška Štrem...

K sodelovanju vabimo raziskovalce in strokovnjake iz prakse.

Sodelovanje - Laboratorij za socialno psihologijo in politike V Laboratoriju za socialno psihologijo in politike smo vselej pripravljeni na sodelovanje, ki sega onkraj (socialne) psihologije in akademskih raziskav. Če nam le čas dopušča, se z veseljem odzovemo na povabila za sodelovanje s strokovnjaki v praksi ter odgovorimo na novinarska vprašanja ali vp...

Kaj počnemo v laboratoriju?

Raziskovanje - Laboratorij za socialno psihologijo in politike Članice in člani Laboratorija za socialno psihologijo in politike želimo razumeti delovanje ljudi v različnih (javnih) okoljih ter z znanstvenim preučevanjem najaktualnejših družbenih izzivov prispevati k pozitivnim psihološkim izidom za posameznike na eni, ter družbenemu napredku na drugi ...

Kdo smo člani laboratorija?

Ekipa - Laboratorij za socialno psihologijo in politike Vodja Žan Lep docent Raziskovalci Katarina Babnik namestnica vodje, docentka Eva Boštjančič redna profesorica Hana Hawlina asistentka Darja Kobal Grum redna profesorica Žiga Mekiš Recek asistent Tina Pirc docentka Boris Popov izredni profesor