Zgodovinski časopis

Zgodovinski časopis

Comments

Objavljena je bila nova številka Zgodovinskega časopisa. V njej si med drugim lahko preberete naslednje razprave:

- »Hieronimovi stiki z območjem zahodnega Balkana in severnega Jadrana v času njegovega prebivanja na Vzhodu (375–420)« (Gregor Sraka)
- »Poznorimska Emona: razumevanje transformacije mesta« (Bernarda Županek)
- »Skrivnost Meranije: nove rešitve starih problemov (Sveto rimsko cesarstvo ter Kraljevi- na Hrvaška-Dalmacija v času investiturnega boja)« (Josip Banić)
- »Deželni glavarji na Kranjskem v srednjem veku« (Jernej Kotar)
- »"Važno je prijateljstvo, ki naj ostane": zgodba o prijateljstvu in političnem udejstvovanju petih mladoliberalcev« (Goranka Kreačič)
- »Integracija ruske emigracije v Jugoslavijo med letoma 1918 in 1941« (Petra Kim Krasnić)
- »Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji« (Miran Komac)
- »Genocidno stradanje Roma na širem zagrebačkom području za vrijeme Drugog svjetskog rata, 1941.–1945.« (Danijel Vojak)

Do najnovejše številke Zgodovinskega časopisa lahko dostopate na naslednji povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/340
Sprememba državnega okvira je za Posočje pomenila občuten prelom v razvoju. Pred letom 1918 je na Primorskem v različnih obdobjih delovalo 16 manjših hidroelektrarn, katerih skupna moč je bila 466 kW, čemur je sledil skokovit napredek v obdobju med obema vojnama, ki pa se bolj kot v številu novo postavljenih central odraža v njihovi moči. Med letoma 1918 in 1945 je bilo namreč zgrajenih 16 novih hidroelektrarn, katerih moč je presegala 61.000 kW, večinoma je šlo že za elektrarne na izmenični tok. Zlasti Soča in njeni pritoki so veljali za potencial, ki bi s pravilnim izkoriščanjem lahko pripomogel k elektrifikaciji prometa in zagonu industrijskega razvoja v širši regiji.
Prebivalstvo je bilo iz velikih načrtov povsem izvzeto. Iz listin Tehničnega urada veje prepričanje, da si napredka in elektrifikacije niso želeli prav posebej, da so bili do gradenj ravnodušni ter da tudi vodstva občin niso vedela, kaj bi pravzaprav počela z deležem električne energije, ki je po zakonu pripadala neposredni okolici elektrarne. Bolj neposredno vpleteni so bili seveda lastniki zemljišč, ki so bila v imenu javnega interesa odkupljena po zelo nizkih cenah oz. zasežena, ter nosilci koncesij, katerih dejavnost je bila nezdružljiva z interesi investitorjev in oblasti.

Meta Remec, »Napredek, avtarkija, narod: italijanska energetska politika v Posočju (1918–1943)«, ZČ 74, 2020, št. 3-4, 472.
CMD je bila prva slovenska organizacija, ki je v svoje delovanje velikopotezno vključila predstavnice vseh družbenih slojev. Slovenski narod je leta 1892 zapisal: »‘Med mnogimi družbami‘ – tako se pričenja poročilo – ‚se težko katera dobi, ki bi tako globoko segala v vse sloje narodove in tako splošno zanimala vse zavedne Slovence, kakor uprav družba sv. Cirila in Metoda. Lepa njena ideja nas združuje, kakor ude jedne družine krog domačega ognjišča. Ob veselih in žalostnih prilikah se je spominjamo ter polagajoč darove na žrtvenik domovine, nadaljujemo delo sv. blagovestnikov. Da bi še bolj goreče mogle vršiti domoljubni posel, združile smo se Goriške Slovenke v žensko podružnico, ki je po letih sicer še mlada, a je pognalo že tako krepke mladike, da je ne omaje vsak vetrič.‘« Pri ženskah je družba prepoznala pomemben dejavnik, ki bi pripomogel k širitvi podružnic, povečanju finančnih sredstev in krepitvi narodne zavesti. Poleg tega je družba pomagala goriški narodni eliti »narodno izobraziti« ženske in jih aktivno vključiti v boj za slovensko šolstvo in jezik. To je igralo pomembno vlogo predvsem na območju Gorice, kjer so številne ženske, ki so se preseljevale v mesto s periferije, zaradi pritiskov prestopile v nasprotni, italijanski narodni tabor. Pomen družbe je razviden iz zapisa v Slovanskem svetu: »Da se je ženstvo začelo brigati za narodnost, gre v prvi vrsti zasluga sl. družbi sv. Cirila in Metoda, ker je tudi nas vsprejela in nam dovolila, da smemo tudi ženske vnemati se za narodne svetinje.« Pomembna vloga žensk je izstopala znotraj organizacijskih struktur, terenskega dela in podpore družbi. Delovale so tako znotraj mešanih odsekov in podružnic kot v samostojnih podružnicah.

Robert Devetak, »Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno«, ZČ 74, 2020, št. 3-4, 376-377.
Počastitev štiristoletnice rojstva začetnika slovenske književnosti in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja je imela liberalen značaj. Slovenski liberalci so Trubarja uporabljali v kulturnem boju proti katoliškemu taboru (zlasti opozarjanje na vzporednice med protestantizmom in sodobnim svobodomiselstvom). V katoliškem taboru so priznavali Trubarjevo literarno prvenstvo, vendar so v njem videli predvsem protestantskega cerkvenega reformatorja in odpadnika od katoliške vere. Prvi pobudnik Trubarjevega spomenika je bil pesnik Anton Aškerc. Prispevke je zbiral odbor, ki je bil na pobudo Društva slovenskih književnikov in časnikarjev ustanovljen konec leta 1907. Imena darovalcev je objavljal liberalni časnik Slovenski narod. Aprila 1908 so izdelavo spomenika zaupali kiparju Francu Bernekerju. V času VIII. vseslovanskega časnikarskega kongresa septembra 1908 so slovesno odkrili temeljni kamen za spomenik, spomenik pa maja 1910. Berneker je kip Trubarja za pridigarskim pultom izdelal v duhu modernega kiparstva.

Damir Globočnik , "Trubarjev spomenik v Ljubljani", ZČ 74, 2020, št. 3-4, 388.

Vir slike: Berneker, Franc (191?). Trubarjev spomenik. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-XBIX3YT3
Zakaj je jožefinska meščanska javnost tako hitro in skoraj brez odpora propadla? Verjetno je bila kritična publika na Dunaju omejena na »prosvetljeni« del, povrhu še po večini uradniške inteligence, in je imela malo odmeva v drugih meščanskih slojih. Vredno je omembe, da krog versko nonkonformističnih čevljarjev, ki so ga tudi sodno preganjali, ni imel nobenih dokazljivih stikov z omenjeno javnostjo. Ne moremo pa se izogniti še nadaljnji razlagi: Kritični meščanski dunajski potencial je bil hkrati (tako med uradniki, kot tudi prebivalci državnega glavnega in rezidenčnega mesta) nadvse tesno povezan z monarhijo in njenim nadaljnjim obstankom. Težko bi mogel priti na misel, začeti revolucijo, ki bi nujno ogrožala monarhijo - kar se je ob nemirih v Belgiji in na Ogrskem izkazalo za možno. Obratno pa je moglo - ravno zaradi opozicije proti centralistični politiki Dunaja - ogrsko jakobinstvo pridobiti sorazmerno veliko privržencev.

Ernst Bruckmüller, »Nove raziskave zgodovine avstrijskega meščanstva«, ZČ 45, 1991, št. 3, 374.
Poreški kodeks ima velik pomen za raziskave lokalne in regionalne zgodovine Istre v visokem in poznem srednjem veku zaradi številnih prepisov listin, ki se niso ohranile v originalu. Te prinašajo ključne informacije o pravicah poreške škofi je – nenazadnje so se v kodeksu ohranile vladarske in papeške listine, ki predstavljajo temelj za razumevanje položaja poreških škofov na istrskem polotoku –, poleg tega pa predočijo odnose med družbenimi skupinami v mestu. Posebej pomemben se kaže kot vir za proučevanje druge polovice 13. stoletja, saj je iz tega časa večina vključenih listin. V tem obdobju je prišlo do večjih institucionalnih, družbenih ter gospodarskih sprememb. Sem sodi prostovoljna podreditev mesta Benečanom 1267 ter zaostritev odnosov med škofom in poreško komuno zaradi škofovih pretenzij po zemljiščih na ozemlju mesta Poreč, hkrati pa smo še vedno priča uzurpacijam posvetnih pravic na škofovem zemljiškem gospostvu s strani njegovih vazalov.

Ana Jenko Kovačič, "Iurium Episcopalium Liber I. poreške škofije: Predstavitev, tipološka opredelitev in analiza kodeksa", ZČ 74, 2020, št. 3-4, 351.
V decembru je bila objavljena nova številka Zgodovinskega časopisa v kateri so bile objavljene razprave: »Skrivnost Meranije: Nove rešitve starih problemov (Sveto rimsko cesarstvo ter Kraljevina Hrvaška - Dalmacija v času investiturnega boja)« Josipa Baniča; »Iurium Episcopalium Liber I. poreške škofi je: Predstavitev, tipološka opredelitev in analiza kodeksa« Ane Jenko Kovačič; »Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno« Roberta Devetaka; »Trubarjev spomenik v Ljubljani« Damijana Globočnika; »Vojnohujskaški »prvi srbski dnevnik«: »Politika« v času prve balkanske vojne 1912–13« Srđana Mladenov Jovanovića; »Napredek, avtarkija, narod: italijanska energetska politika v Posočju (1918–1943)« Mete Remec; in »Enote in ustanove Waffen-SS v Ljubljani med letoma 1943 in 1945« Klemena Kocjančiča.

Do najnovejše številke Zgodovinskega časopisa lahko dostopate na naslednji povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/316
Uredništvo Zgodovinskega časopisa je za vas pripravilo posebno ponudbo. Po ugodnih cenah vam do 15. decembra 2020 omogočamo nakup tistih zvezkov Zbirke ZČ, ki so v redni prodaji (glej priloženo sliko).
Predogled naštetih zvezkov in naročilnica so dostopni na naslovu: https://e-ucenje.ff.uni-lj.si/course/view.php?id=7953
Obveščamo vas, da je v Zbirki Zgodovinskega časopisa (kot njen 51. zvezek) izšla nova knjiga Marjete Šašel Kos V srcu rimskega imperija. Zgodovina slovenskega prostora v antiki do vlade Maksimina Tračana.
Za nakup se lahko obrnete na elektronski naslov uredništva ZČ: [email protected] (cena knjige: 34 €).
Ob začetku poletja je izšla nova številka Zgodovinskega časopisa! V njej si lahko med drugim preberete članek o stanovanjski gradnji v Sloveniji v času socializma, o raziskovanju Habsburške monarhije britanskih zgodovinarjev in članek o pomenu preimenovanja države Makedonije.

Najnovejšo številko Zgodovinskega časopisa lahko prelistate na tej povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/110/66

Prijetno branje!
Lokalne zgodovine in ukvarjanja z njo se v zgodovinopisju drži slabšalni prizvok. V očeh mnogi zgodovinarjev še vedno velja za postransko stvar, za temo, s katero ne gre izgubljati preveč časa. Ne bom se veliko zmotil, če trdim, da je pojav univerzalen. Trditve o »manjvrednosti« lokalne zgodovine sicer nihče eksplicitno ne zapiše, v zasebnih pogovorih pa je to prepričanje pogosto prisotno. Tematika se odriva na stranski tir, v mnogih primerih se jo prepušča lokalnim zbornikom in ljubiteljskim zgodovinarjem, kar pa seveda vpliva na kakovost rezultatov. Začaran krog je s tem sklenjen. Odsotnost stroke pogojuje nizko kvaliteto, (ne)kvaliteta pa odvrača stroko k bolj poglobljenemu pristopu k problematiki. Toda raziskovalna praksa dejansko dokazuje nasprotno. Celotno obravnavanje slovenske zgodovine, zlasti pa medievistika, če nanjo gledamo v širšim kontekstu, je dejansko ukvarjanje z lokalno zgodovino. Vzrok za to ni le odsotnost srednjeveških centrov oblasti in odločanja na slovenskem etničnem prostoru, ampak predvsem v metodi dela. Na osnovi raziskovanja dogajanja v mikrookolju se namreč rezultate inducira na širši kontekst. Ugotovitve iz lokalnega okolja se posplošuje na širši prostor. Pustimo ob strani, kako pogosto lahko zgodovinarji pri tovrstnem posploševanju pretiravamo in zaidemo na stranpot, te nevarnosti se vsi zavedamo, toda dejstvo ostaja, da je prav lokalna zgodovina tista osnova, na kateri gradijo slovenske srednjeveške študije.

Janez Mlinar , "Slepo črevo Kranjske. Prispevek h kolonizacijski zgodovini Zgornjesavske doline", ZČ 59, 2005, št. 3-4, 333.

Zgodovinski časopis je glasilo Zveze Zgodovinskih društev Slovenije in osrednji časopis slovenskih zgodovinarjev. Zgodovinski časopis je glasilo Zveze Zgodovinskih društev Slovenije, v katero se je leta 1981 preoblikovalo Zgodovinsko društvo za Slovenijo.

Prvi zvezek Zgodovinskega časopisa, ki je na dobrih 240 straneh vseboval vse štiri številke prvega letnika, je z letnico 1947 izšel 12. junija 1948. Novi strokovni časopis slovenskih zgodovinarjev je bil v življenje priklican kot glasilo novega Zgodovinskega društva za Slovenijo in je na svoj način odražal nov čas, ki je nastopil po koncu druge svetovne vojne. A čeprav je bil Zgodovinski časopis n

23/06/2021

Objavljena je bila nova številka Zgodovinskega časopisa. V njej si med drugim lahko preberete naslednje razprave:

- »Hieronimovi stiki z območjem zahodnega Balkana in severnega Jadrana v času njegovega prebivanja na Vzhodu (375–420)« (Gregor Sraka)
- »Poznorimska Emona: razumevanje transformacije mesta« (Bernarda Županek)
- »Skrivnost Meranije: nove rešitve starih problemov (Sveto rimsko cesarstvo ter Kraljevi- na Hrvaška-Dalmacija v času investiturnega boja)« (Josip Banić)
- »Deželni glavarji na Kranjskem v srednjem veku« (Jernej Kotar)
- »"Važno je prijateljstvo, ki naj ostane": zgodba o prijateljstvu in političnem udejstvovanju petih mladoliberalcev« (Goranka Kreačič)
- »Integracija ruske emigracije v Jugoslavijo med letoma 1918 in 1941« (Petra Kim Krasnić)
- »Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji« (Miran Komac)
- »Genocidno stradanje Roma na širem zagrebačkom području za vrijeme Drugog svjetskog rata, 1941.–1945.« (Danijel Vojak)

Do najnovejše številke Zgodovinskega časopisa lahko dostopate na naslednji povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/340

Objavljena je bila nova številka Zgodovinskega časopisa. V njej si med drugim lahko preberete naslednje razprave:

- »Hieronimovi stiki z območjem zahodnega Balkana in severnega Jadrana v času njegovega prebivanja na Vzhodu (375–420)« (Gregor Sraka)
- »Poznorimska Emona: razumevanje transformacije mesta« (Bernarda Županek)
- »Skrivnost Meranije: nove rešitve starih problemov (Sveto rimsko cesarstvo ter Kraljevi- na Hrvaška-Dalmacija v času investiturnega boja)« (Josip Banić)
- »Deželni glavarji na Kranjskem v srednjem veku« (Jernej Kotar)
- »"Važno je prijateljstvo, ki naj ostane": zgodba o prijateljstvu in političnem udejstvovanju petih mladoliberalcev« (Goranka Kreačič)
- »Integracija ruske emigracije v Jugoslavijo med letoma 1918 in 1941« (Petra Kim Krasnić)
- »Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji« (Miran Komac)
- »Genocidno stradanje Roma na širem zagrebačkom području za vrijeme Drugog svjetskog rata, 1941.–1945.« (Danijel Vojak)

Do najnovejše številke Zgodovinskega časopisa lahko dostopate na naslednji povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/340

15/06/2021

Sprememba državnega okvira je za Posočje pomenila občuten prelom v razvoju. Pred letom 1918 je na Primorskem v različnih obdobjih delovalo 16 manjših hidroelektrarn, katerih skupna moč je bila 466 kW, čemur je sledil skokovit napredek v obdobju med obema vojnama, ki pa se bolj kot v številu novo postavljenih central odraža v njihovi moči. Med letoma 1918 in 1945 je bilo namreč zgrajenih 16 novih hidroelektrarn, katerih moč je presegala 61.000 kW, večinoma je šlo že za elektrarne na izmenični tok. Zlasti Soča in njeni pritoki so veljali za potencial, ki bi s pravilnim izkoriščanjem lahko pripomogel k elektrifikaciji prometa in zagonu industrijskega razvoja v širši regiji.
Prebivalstvo je bilo iz velikih načrtov povsem izvzeto. Iz listin Tehničnega urada veje prepričanje, da si napredka in elektrifikacije niso želeli prav posebej, da so bili do gradenj ravnodušni ter da tudi vodstva občin niso vedela, kaj bi pravzaprav počela z deležem električne energije, ki je po zakonu pripadala neposredni okolici elektrarne. Bolj neposredno vpleteni so bili seveda lastniki zemljišč, ki so bila v imenu javnega interesa odkupljena po zelo nizkih cenah oz. zasežena, ter nosilci koncesij, katerih dejavnost je bila nezdružljiva z interesi investitorjev in oblasti.

Meta Remec, »Napredek, avtarkija, narod: italijanska energetska politika v Posočju (1918–1943)«, ZČ 74, 2020, št. 3-4, 472.

15/05/2021

CMD je bila prva slovenska organizacija, ki je v svoje delovanje velikopotezno vključila predstavnice vseh družbenih slojev. Slovenski narod je leta 1892 zapisal: »‘Med mnogimi družbami‘ – tako se pričenja poročilo – ‚se težko katera dobi, ki bi tako globoko segala v vse sloje narodove in tako splošno zanimala vse zavedne Slovence, kakor uprav družba sv. Cirila in Metoda. Lepa njena ideja nas združuje, kakor ude jedne družine krog domačega ognjišča. Ob veselih in žalostnih prilikah se je spominjamo ter polagajoč darove na žrtvenik domovine, nadaljujemo delo sv. blagovestnikov. Da bi še bolj goreče mogle vršiti domoljubni posel, združile smo se Goriške Slovenke v žensko podružnico, ki je po letih sicer še mlada, a je pognalo že tako krepke mladike, da je ne omaje vsak vetrič.‘« Pri ženskah je družba prepoznala pomemben dejavnik, ki bi pripomogel k širitvi podružnic, povečanju finančnih sredstev in krepitvi narodne zavesti. Poleg tega je družba pomagala goriški narodni eliti »narodno izobraziti« ženske in jih aktivno vključiti v boj za slovensko šolstvo in jezik. To je igralo pomembno vlogo predvsem na območju Gorice, kjer so številne ženske, ki so se preseljevale v mesto s periferije, zaradi pritiskov prestopile v nasprotni, italijanski narodni tabor. Pomen družbe je razviden iz zapisa v Slovanskem svetu: »Da se je ženstvo začelo brigati za narodnost, gre v prvi vrsti zasluga sl. družbi sv. Cirila in Metoda, ker je tudi nas vsprejela in nam dovolila, da smemo tudi ženske vnemati se za narodne svetinje.« Pomembna vloga žensk je izstopala znotraj organizacijskih struktur, terenskega dela in podpore družbi. Delovale so tako znotraj mešanih odsekov in podružnic kot v samostojnih podružnicah.

Robert Devetak, »Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno«, ZČ 74, 2020, št. 3-4, 376-377.

15/04/2021

Počastitev štiristoletnice rojstva začetnika slovenske književnosti in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja je imela liberalen značaj. Slovenski liberalci so Trubarja uporabljali v kulturnem boju proti katoliškemu taboru (zlasti opozarjanje na vzporednice med protestantizmom in sodobnim svobodomiselstvom). V katoliškem taboru so priznavali Trubarjevo literarno prvenstvo, vendar so v njem videli predvsem protestantskega cerkvenega reformatorja in odpadnika od katoliške vere. Prvi pobudnik Trubarjevega spomenika je bil pesnik Anton Aškerc. Prispevke je zbiral odbor, ki je bil na pobudo Društva slovenskih književnikov in časnikarjev ustanovljen konec leta 1907. Imena darovalcev je objavljal liberalni časnik Slovenski narod. Aprila 1908 so izdelavo spomenika zaupali kiparju Francu Bernekerju. V času VIII. vseslovanskega časnikarskega kongresa septembra 1908 so slovesno odkrili temeljni kamen za spomenik, spomenik pa maja 1910. Berneker je kip Trubarja za pridigarskim pultom izdelal v duhu modernega kiparstva.

Damir Globočnik , "Trubarjev spomenik v Ljubljani", ZČ 74, 2020, št. 3-4, 388.

Vir slike: Berneker, Franc (191?). Trubarjev spomenik. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-XBIX3YT3

Počastitev štiristoletnice rojstva začetnika slovenske književnosti in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja je imela liberalen značaj. Slovenski liberalci so Trubarja uporabljali v kulturnem boju proti katoliškemu taboru (zlasti opozarjanje na vzporednice med protestantizmom in sodobnim svobodomiselstvom). V katoliškem taboru so priznavali Trubarjevo literarno prvenstvo, vendar so v njem videli predvsem protestantskega cerkvenega reformatorja in odpadnika od katoliške vere. Prvi pobudnik Trubarjevega spomenika je bil pesnik Anton Aškerc. Prispevke je zbiral odbor, ki je bil na pobudo Društva slovenskih književnikov in časnikarjev ustanovljen konec leta 1907. Imena darovalcev je objavljal liberalni časnik Slovenski narod. Aprila 1908 so izdelavo spomenika zaupali kiparju Francu Bernekerju. V času VIII. vseslovanskega časnikarskega kongresa septembra 1908 so slovesno odkrili temeljni kamen za spomenik, spomenik pa maja 1910. Berneker je kip Trubarja za pridigarskim pultom izdelal v duhu modernega kiparstva.

Damir Globočnik , "Trubarjev spomenik v Ljubljani", ZČ 74, 2020, št. 3-4, 388.

Vir slike: Berneker, Franc (191?). Trubarjev spomenik. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-XBIX3YT3

15/03/2021

Zakaj je jožefinska meščanska javnost tako hitro in skoraj brez odpora propadla? Verjetno je bila kritična publika na Dunaju omejena na »prosvetljeni« del, povrhu še po večini uradniške inteligence, in je imela malo odmeva v drugih meščanskih slojih. Vredno je omembe, da krog versko nonkonformističnih čevljarjev, ki so ga tudi sodno preganjali, ni imel nobenih dokazljivih stikov z omenjeno javnostjo. Ne moremo pa se izogniti še nadaljnji razlagi: Kritični meščanski dunajski potencial je bil hkrati (tako med uradniki, kot tudi prebivalci državnega glavnega in rezidenčnega mesta) nadvse tesno povezan z monarhijo in njenim nadaljnjim obstankom. Težko bi mogel priti na misel, začeti revolucijo, ki bi nujno ogrožala monarhijo - kar se je ob nemirih v Belgiji in na Ogrskem izkazalo za možno. Obratno pa je moglo - ravno zaradi opozicije proti centralistični politiki Dunaja - ogrsko jakobinstvo pridobiti sorazmerno veliko privržencev.

Ernst Bruckmüller, »Nove raziskave zgodovine avstrijskega meščanstva«, ZČ 45, 1991, št. 3, 374.

15/02/2021

Poreški kodeks ima velik pomen za raziskave lokalne in regionalne zgodovine Istre v visokem in poznem srednjem veku zaradi številnih prepisov listin, ki se niso ohranile v originalu. Te prinašajo ključne informacije o pravicah poreške škofi je – nenazadnje so se v kodeksu ohranile vladarske in papeške listine, ki predstavljajo temelj za razumevanje položaja poreških škofov na istrskem polotoku –, poleg tega pa predočijo odnose med družbenimi skupinami v mestu. Posebej pomemben se kaže kot vir za proučevanje druge polovice 13. stoletja, saj je iz tega časa večina vključenih listin. V tem obdobju je prišlo do večjih institucionalnih, družbenih ter gospodarskih sprememb. Sem sodi prostovoljna podreditev mesta Benečanom 1267 ter zaostritev odnosov med škofom in poreško komuno zaradi škofovih pretenzij po zemljiščih na ozemlju mesta Poreč, hkrati pa smo še vedno priča uzurpacijam posvetnih pravic na škofovem zemljiškem gospostvu s strani njegovih vazalov.

Ana Jenko Kovačič, "Iurium Episcopalium Liber I. poreške škofije: Predstavitev, tipološka opredelitev in analiza kodeksa", ZČ 74, 2020, št. 3-4, 351.

15/01/2021

V decembru je bila objavljena nova številka Zgodovinskega časopisa v kateri so bile objavljene razprave: »Skrivnost Meranije: Nove rešitve starih problemov (Sveto rimsko cesarstvo ter Kraljevina Hrvaška - Dalmacija v času investiturnega boja)« Josipa Baniča; »Iurium Episcopalium Liber I. poreške škofi je: Predstavitev, tipološka opredelitev in analiza kodeksa« Ane Jenko Kovačič; »Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno« Roberta Devetaka; »Trubarjev spomenik v Ljubljani« Damijana Globočnika; »Vojnohujskaški »prvi srbski dnevnik«: »Politika« v času prve balkanske vojne 1912–13« Srđana Mladenov Jovanovića; »Napredek, avtarkija, narod: italijanska energetska politika v Posočju (1918–1943)« Mete Remec; in »Enote in ustanove Waffen-SS v Ljubljani med letoma 1943 in 1945« Klemena Kocjančiča.

Do najnovejše številke Zgodovinskega časopisa lahko dostopate na naslednji povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/316

V decembru je bila objavljena nova številka Zgodovinskega časopisa v kateri so bile objavljene razprave: »Skrivnost Meranije: Nove rešitve starih problemov (Sveto rimsko cesarstvo ter Kraljevina Hrvaška - Dalmacija v času investiturnega boja)« Josipa Baniča; »Iurium Episcopalium Liber I. poreške škofi je: Predstavitev, tipološka opredelitev in analiza kodeksa« Ane Jenko Kovačič; »Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno« Roberta Devetaka; »Trubarjev spomenik v Ljubljani« Damijana Globočnika; »Vojnohujskaški »prvi srbski dnevnik«: »Politika« v času prve balkanske vojne 1912–13« Srđana Mladenov Jovanovića; »Napredek, avtarkija, narod: italijanska energetska politika v Posočju (1918–1943)« Mete Remec; in »Enote in ustanove Waffen-SS v Ljubljani med letoma 1943 in 1945« Klemena Kocjančiča.

Do najnovejše številke Zgodovinskega časopisa lahko dostopate na naslednji povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/316

19/11/2020

Uredništvo Zgodovinskega časopisa je za vas pripravilo posebno ponudbo. Po ugodnih cenah vam do 15. decembra 2020 omogočamo nakup tistih zvezkov Zbirke ZČ, ki so v redni prodaji (glej priloženo sliko).
Predogled naštetih zvezkov in naročilnica so dostopni na naslovu: https://e-ucenje.ff.uni-lj.si/course/view.php?id=7953

16/11/2020

Obveščamo vas, da je v Zbirki Zgodovinskega časopisa (kot njen 51. zvezek) izšla nova knjiga Marjete Šašel Kos V srcu rimskega imperija. Zgodovina slovenskega prostora v antiki do vlade Maksimina Tračana.
Za nakup se lahko obrnete na elektronski naslov uredništva ZČ: [email protected] (cena knjige: 34 €).

23/09/2020

Ob začetku poletja je izšla nova številka Zgodovinskega časopisa! V njej si lahko med drugim preberete članek o stanovanjski gradnji v Sloveniji v času socializma, o raziskovanju Habsburške monarhije britanskih zgodovinarjev in članek o pomenu preimenovanja države Makedonije.

Najnovejšo številko Zgodovinskega časopisa lahko prelistate na tej povezavi:
https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/110/66

Prijetno branje!

10/08/2020

Lokalne zgodovine in ukvarjanja z njo se v zgodovinopisju drži slabšalni prizvok. V očeh mnogi zgodovinarjev še vedno velja za postransko stvar, za temo, s katero ne gre izgubljati preveč časa. Ne bom se veliko zmotil, če trdim, da je pojav univerzalen. Trditve o »manjvrednosti« lokalne zgodovine sicer nihče eksplicitno ne zapiše, v zasebnih pogovorih pa je to prepričanje pogosto prisotno. Tematika se odriva na stranski tir, v mnogih primerih se jo prepušča lokalnim zbornikom in ljubiteljskim zgodovinarjem, kar pa seveda vpliva na kakovost rezultatov. Začaran krog je s tem sklenjen. Odsotnost stroke pogojuje nizko kvaliteto, (ne)kvaliteta pa odvrača stroko k bolj poglobljenemu pristopu k problematiki. Toda raziskovalna praksa dejansko dokazuje nasprotno. Celotno obravnavanje slovenske zgodovine, zlasti pa medievistika, če nanjo gledamo v širšim kontekstu, je dejansko ukvarjanje z lokalno zgodovino. Vzrok za to ni le odsotnost srednjeveških centrov oblasti in odločanja na slovenskem etničnem prostoru, ampak predvsem v metodi dela. Na osnovi raziskovanja dogajanja v mikrookolju se namreč rezultate inducira na širši kontekst. Ugotovitve iz lokalnega okolja se posplošuje na širši prostor. Pustimo ob strani, kako pogosto lahko zgodovinarji pri tovrstnem posploševanju pretiravamo in zaidemo na stranpot, te nevarnosti se vsi zavedamo, toda dejstvo ostaja, da je prav lokalna zgodovina tista osnova, na kateri gradijo slovenske srednjeveške študije.

Janez Mlinar , "Slepo črevo Kranjske. Prispevek h kolonizacijski zgodovini Zgornjesavske doline", ZČ 59, 2005, št. 3-4, 333.

06/07/2020

Podobno kot slovenski tabori so tudi nemški ustavni dnevi izhajali iz enotnih političnih izhodišč. V tiskanem programu za zborovanje štajerskih ustavovercev v Slovenski Bistrici, ki ga je pripravil načelnik mariborskega Naprednega društva in organizator zborovanja Friedrich Brandstetter, so zapisane vse osnovne politične zahteve, ki jih kasneje srečamo tudi na zborovanju v Celju in v Radvanju. Program izhaja iz načela, da je ustavo potrebno varovati, pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja, pa narediti za splošno dobrino vseh ljudi. Zaradi tega se morajo vsi Štajerci, ki se zavedajo', da je sedanja ustava dobra podlaga za nadaljnji razvoj družbe, povezati v skupnem boju zoper sovražnike ustave. Dolžnost vsakega patriota je, da odločno nasprotuje vedno glasnejšim zahtevam po zedinjeni Sloveniji in si prizadeva za slogo med Nemci in Slovenci. Zato naj bi na zborovanju zlasti poudarili dejstvo, »daß die ungetrübte Eintracht zwischen Deutschen und Slovenen im Unterlande das einzige Mittel ist, die geistige und materielle Wohlfahrt des einzelnen, sowie der Gesammtheit zu fördern, daß nur im unermüdlichen gemeinsamen Kampfe gegen die Feinde der Freiheit die Gewähr für die Fortdauer der erworbenen Rechte liegt«.

V smislu navedenega programa je bil dnevni red omenjenih treh zborovanj povsem identičen. Tako v Slovenski Bistrici kot v Celju in Radvanju so spodnještajerski ustavoverci razpravljali o istih političnih vprašanjih (1. Kakšne posledice bi imela ločitev Spodnje Štajerske od Zgornje?, 2. Kakšne nevarnosti nosi v sebi nacionalni prepir in s kakšnimi sredstvi se je treba boriti proti njemu?, 3. Ali je v interesu slovenskega naroda, da je na ljudskih šolah učni jezik nemščina?, 4. Ali je konkordat združljiv s pravno državo? in 5. Ali ne bi bilo potrebno ustanoviti demokratične stranke na Spodnjem Štajerskem?), pri tem pa je bilo sklicevanje na ustavo in napredek ter opozarjanje na nevarnost razpada monarhije, ki da jo v sebi nosi zahteva po dosledni uresničitvi etničnega federalizma, le kulisa za odločen nastop zoper na slovenskih taborih znova afirmirano idejo Zedinjene Slovenije in proti zahtevam po enakopravnosti slovenskega jezika v upravi in šolstvu. Nasproti tema dvema slovenskima zahtevama poudarja nemški liberalizem na Spodnjem Štajerskem nekdanjo slogo med Nemci in Slovenci in štajerski regionalizem, ki dobi v obliki štajercijanstva svojo končno podobo nekoliko kasneje.

Janez Cvirn, "Nemški tabori na Slovenskem (1869)", ZČ 46, 1992, št. 2, 175, 176.

Location

Category

Telephone

Address


Aškerčeva Cesta 2
Ljubljana
1000
Other Education in Ljubljana (show all)
Fitnes zveza Slovenije Fitnes zveza Slovenije
Cesta 24. Junija 23
Ljubljana, 1000

Fitnes zveza Slovenije (FZS) je članica Olimpijskega komiteja Slovenije in skrbi za vsestranski strokovni razvoj na področju fitnesa, skupinske vadbe, pilatesa.

KUD Baladi, Šola orientalskih plesov Alje Shaar KUD Baladi, Šola orientalskih plesov Alje Shaar
Ljubljana

Šola orientalskih plesov pod taktirko pionirke orientalskih plesov v Sloveniji, Alje Shaar

Senza - Pop-Up Escape Room Senza - Pop-Up Escape Room
Tržaška Cesta 132
Ljubljana, 1000

Stran je posvečena pop-up izobraževalnim sobam pobega, ki jih ustvarjamo mladi in mladinski delavci na Socialni akademiji. Več info: [email protected]

Bojana Zmazek Make Up Artist Bojana Zmazek Make Up Artist
Ljubljana, 1000

Profesinolno ličenje je moje delo že 17 let. V tem uživam, je moja strast. Na strani delim z vami svoje delo, tečaje in nasvete. Pridružite sem mi .

D&S Inštrukcije D&S Inštrukcije
Scopolijeva 8
Ljubljana, 1000

D&S INŠTRUKCIJE, Scopolijeva 8, Ljubljana http://www.dsinstrukcije.si/

Candor-Dominko k.d. Candor-Dominko k.d.
Ziherlova Ulica 4
Ljubljana, 1000

Jezikovna šola in šola komunikacije

Mentorski program Uči se od najboljših Mentorski program Uči se od najboljših
Zavod Ypsilon - Šmartinska Cesta 152
Ljubljana, 1000

Povezujemo mlade med 15. in 30. letom z izkušenimi posamezniki, ki postanejo njihovi mentorji: 1x mesec / 1 uro / 1 leto. Več na www.mentorstvo.si

Informacije Fitnes Balkan Informacije Fitnes Balkan
BRATOV KOMEL 55
Ljubljana, 1210

Letošnji Kongres bo potekal 18. in 19. november 2017

YOUNIQUE - Šola za ženske YOUNIQUE - Šola za ženske
MyChi, Pipanova Pot 30
Ljubljana, 1000

Za vse ŽENSKE, ki želijo ostati ženske z zavedanjem, da so edinstvene, neprecenljive in vredne. BODITE YOUNIQUE! Za privlačne ustnice govorite prijazno, za lepe oči poiščite to, kar je dobro v ljudeh,lepota se z leti povečuje...

Erasmus+ courses by Primera Erasmus+ courses by Primera
Rimska Cesta 6
Ljubljana, 1000

Primera is the European Centre of Teachers' Professional Development. We want to change the world for the better by empowering teachers, so they can do their job best.

Tiny Signers Tiny Signers
Ulica Bena Zupančiča 23
Ljubljana, 1000

Znakovno sporazumevanje za dojenčke in malčke sedaj tudi v Sloveniji! Pogovarjajte se s svojim dojenčkom še preden spregovori.

MIC SIC Ljubljana MIC SIC Ljubljana
Ptujska Ulica 6
Ljubljana, 1000

Izobraževanje odraslih, tečaji in usposabljanja.