Oddelek za gozdarstvo BF UL

Gozd je pri nas dobrina javnega pomena

rtvslo.si Podkast (13) V imenu narave (z Meto Ornik).

Prosilva Slovenija

Pravkar poteka ustanovna seja društva Prosilva Slovenija🌲🌳 Novoimenovani predsednici Kristini Sever čestitamo in želimo veliko uspeha pri vodenju in zastopanju društva.👩‍🏫 Čestitke tudi Tonetu Lesniku za uspešno večletno vodenje sekcije Prosilve Slovenija.🌲🌳

ZRSZ - Posamezno

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine) imajo razpis za delovno mesto mladega raziskovalca (rok za prijavo 26. junij).

Več na:
https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta/posamezno?IDEPD=2578496&fbclid=IwAR1KOLQ2ZjXwM2tcPSezJcBrJ4ydlZpyAnCbwPSA-Ueh_xFPVvKM57Jvvis

ess.gov.si

[Neprecenljivo velik pomen referenčnih zbirk za favnistično taksonomsko delo]

[Neprecenljivo velik pomen referenčnih zbirk za favnistično taksonomsko delo]
Skupina za gozdno zooekologijo, fitopatologijo in ohranjanje gozda Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali pripravlja v okviru serije publikacij Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS), Scopolia, Gradivo za favno hroščev (Coleoptera), posebno številko o podlubnikih in strženarjih v Sloveniji (Polyphaga: Curculionidae: Scolytinae, Platypodidae).
Popisujemo vrste, lokacije in čas nabiranja podlubnikov in strženarjev v arhivskih zbirkah (coll. B. Drovenik, coll. A. Gspan, coll. J. Titovšek, coll. M. Tratnik, coll. A. Bianchi, coll. E. Jaeger, coll. V. Furlan, coll. V. Kodrič, coll. S. Brelih, coll. Peyer, coll. A. Kapla in drugi zbiralci) PMS (nahajajo se v BTC-ju, kar ni ustrezno za tako pomembne zbirke biote Slovenije).
Poleg številnih podatkov iz zadnjih desetletij bo tako zbrano na enem mestu celotno vedenje o vrstah iz omenjenih družin na območju Slovenije.
Pri iskanju arhivskega gradiva sodeluje dr. Tomi Trilar, muzejski svetnik, vodja Kustodiata za nevretenčarje PMS. Fotografije: 20.5.2020, Maja Jurc

36. gozdarski študijski dnevi »Voda in gozd« so prestavljeni na jesen in sicer na četrtek 26. november 2020. Morebitni drugi vala Covid-19 ne bo vplival na spremembo datuma, pač pa bodo študijski dnevi na ta dan speljani preko on-line orodij za oddaljeno komunikacijo oziroma za video konference.

Pozivamo vas, da sledite spremembam in obvestilom na spletni strani 36. gozdarskih študijskih dni (http://gsd.bf.uni-lj.si/2020/) in na Facebook strani Katedre (https://www.facebook.com/kzg.bf/).

[Monitoring hroščev na raziskovalni ploskvi protokolarnega objekta Brdo pri Kranju se nadaljuje]

[Monitoring hroščev na raziskovalni ploskvi protokolarnega objekta Brdo pri Kranju se nadaljuje]

V sredo, 20. maja 2020, smo na Brdu opravili letošnje šesto praznjenje kontrolnih pasti. V tri pasti z različnimi atraktanti se je skupaj ujelo 151 osebkov hroščev (Coleoptera) iz 10 družin. Podlubniki (Scolytinae) so bili v ulovu zastopani z najmanj 8 različnimi vrstami. Poleg tega se je v pasti ujelo dodatnih 190 osebkov iz drugih redov žuželk in 12 osebkov drugih členonožcev. Zabeležili so tudi prvi letošnji ulov žagovinarja vrste Monochamus galloprovincialis (Cerambycidae), dve samici sta se ujeli v past z atraktantom Galloprotect 2D. Besedilo in fotografija: Roman Pavlin

Biotehniška fakulteta

[Predstavljamo tutorje Biotehniška fakulteta – Zala Uhan]

Kdo?
Zala Uhan, študentka 3. letnika BSc Gozdarstva, tutorka za študente gozdarstva.

Zakaj si se odločila za študij?
Za študij sem se odločila, zato ker mi ponuja veliko različnih znanj, vse od zgradbe majhne celice pa do poznavanja kompleksnih gozdnih ekosistemov.

Katero ''supermoč'' bi želela imeti?
Želela bi imeti ''supermoč'', da bi bila lahko na večih mestih hkrati.

Kakšen je tvoj življenski moto?
Vsak dan najdi vsaj eno pozitivno stvar.

Tutorje predstavljamo s pomočjo Študentski svet Biotehniške fakultete in ŠOBF.
Društvo Študentov Gozdarstva
#bfštudenti #bftutorji #biotechnicalfaculty #biotehniškafakulteta #bfgozdarstvo

Katedra za krajinsko znanost in geoinformatiko

🎉[Znani so rezultati natečaja za majico BF GO!]🎉

V mesecu marcu smo razpisali natečaj za motiv na majici BF GO. Izmed vseh prejetih rešitev je v mesecu aprilu štiričlanska strokovna komisija v prvem krogu glasovanja izbrala 7 motivov, za katere so glasovali zaposleni Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in izbrali zmagovalen motiv! 🌳

Rezultati so sledeči:

1. mesto: Filipa Valenčić
2. mesto: Marija Romih
3. mesto (enakovredna nagrada): Jerica Kobal in Petra Orozel

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za izjemen odziv, zmagovalcem pa za poslane čudovite motive!

Vsem skupaj iskreno čestitamo! 👏

PREDNOSTI IN SLABOSTI UKREPA KRMLJENJA RJAVEGA MEDVEDA - BIOLOŠKI, UPRAVLJAVSKI IN DRUŽBENI VIDIKI

Posnetek inavguracijskega predavanja člane našega Oddelka prof. Klemna Jerine z naslovom "Prednosti in slabosti ukrepa krmljenja rjavega medveda - biološki, upravljavski in družbeni vidiki". Za vse, ki vas program ni spustil v spletno sobo, ali pa se dogodka drugače niste mogli udeležiti. Vabljeni k ogledu!

Javno predavanje prof. Klemna Jerine pred izvolitvijo v naziv redni profesor za področje Ekologija divjadi in upravljanje s populacijami prostoživečih živali...

Vabljeni na javno predavanje »PREDNOSTI IN SLABOSTI UKREPA KRMLJENJA RJAVEGA MEDVEDA - BIOLOŠKI, UPRAVLJAVSKI IN DRUŽBENI VIDIKI«, prof. dr. Klemna Jerine, pred izvolitvijo v naziv redni profesor, v petek, 24. aprila 2020, ob 11:00 uri preko videokonference na povezavi https://meetingsemea6.webex.com/meet/klemen.jerina
Slušatelje vljudno prosimo, da ob prijavi na videokonferenco izklopijo svojo kamero in mikrofon, ter slednjega vklopijo šele po koncu predavanja med vprašanji.

Vabljeni na javno predavanje »PREDNOSTI IN SLABOSTI UKREPA KRMLJENJA RJAVEGA MEDVEDA - BIOLOŠKI, UPRAVLJAVSKI IN DRUŽBENI VIDIKI«, prof. dr. Klemna Jerine, pred izvolitvijo v naziv redni profesor, v petek, 24. aprila 2020, ob 11:00 uri preko videokonference na povezavi https://meetingsemea6.webex.com/meet/klemen.jerina

Slušatelje vljudno prosimo, da ob prijavi na videokonferenco izklopijo svojo kamero in mikrofon, ter slednjega vklopijo šele po koncu predavanja med vprašanji.

Katedra za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali

[Ali je uvoz lesa listavcev v EPPO območje tvegan za domače listnate gozdove?]

Na spletni strani Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) je objavljena študija o tveganju, ki ga predstavljajo podlubniki in strženarji pri trgovanju z lesom listavcev (EPPO 2020. Technical Document No. 1081, EPPO Study on the risk of bark and ambrosia beetles associated with imported non-coniferous wood. EPPO Paris Available at https://www.eppo.int/RESOURCES/eppo_publications). Študija je potrdila, da je tveganje za trgovanje z lesom listavcev in vnos tujerodnih podlubnikov (Scolytinae) in strženarjev (Platypodinae) v EPPO območja brez uradnih ukrepov veliko. Gre za uvoz lesa vseh vrst listavcev, vključno s tropskim lesom, iz vseh območij izven EPPO regij. Študija vključuje izčrpne podatke o listavcih v EPPO regiji in trgovanje z lesom ter informacije o 26 reprezentativnih potencialno nevarnih tujerodnih vrstah/taksonih podlubnikov in strženarjev na listavcih. Na seznamu sta dve vrsti, ki sta bili pred kratkem že najdeni tudi pri nas: rdečevrati ambroziski podlubnik - Ambrosiodmus rubricollis (Eichhoff, 1875) in azijski ambrozijski podlubnik - Xylosandrus crassiusculus (Motschulsky, 1866). Ugotovitve študije so pomembne za Slovenijo, saj je pretežni del slovenskih gozdov v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo veliko lesno-proizvodno in ekološko funkcijo.

Premiera filma Gozd in podnebne spremembe – 15. 4. 2020 ob 17:45

Danes (15. 4. 2020) bo ob 17.45 na TV Slovenija 1 premierno predvajan film Gozd in podnebne spremembe. V filmu, ki je plod sodelovanja Gozdarskega inštituta Slovenije (projekt LIFEGENMON), Zavoda za gozdove Slovenije in TV Slovenija so predstavljene preizkušnje, pred katere so bili v zadnjih letih postavljeni slovenski gozdovi in gozdarstvo, ter strokovni in znanstveni ukrepi in rešitve, ki jih razvijamo za prilagajanje gozdov na spremenjene razmere.



Napovednik in kratek opis filma: https://zavodzagozdove.blog/2020/04/15/premiera-filma-gozd-in-podnebne-spremembe-15-4-2020-ob-1745/

zavodzagozdove.blog Film Gozd in podnebne spremembe bo gledalce popeljal v svet gozdarstva in gozdov, ki so ga v zadnjih letih korenito spremenile vremenske ujme in temperaturni ekstremi, ki so v veliki meri posledica…

Strokovnjaki proti zakonu o interventnem odstrelu

delo.si Strokovnjaki iz delovne skupine v okviru ministrstva za okolje, ki so najbolj intenzivno sodelovali pri pripravi predlogov novega sistema rednega upravljanja z medvedi in volkovi, opozarjajo, da predl...

[PREŠTEVAMO PODLUBNIKE]
Podlubnike v današnjem, antropocentričnem svetu obravnavajo kot škodljivce. V gozdnih ekosistemih predstavljajo nepogrešljiv člen, ki začenja dekompozicijo lesa, so pomemben člen številnih prehranjevalnih spletov in dejavnik spreminjanja in prilagajanja ekosistemov novim razmeram. Kot primarni saproksili so nepogrešljivi pri krogotokih hranil in energije v gozdu. Pri vrstni raznolikosti podlubnikov smo tudi, kot pri številnih drugih skupinah biote, v samem vrhu Evrope.
Sodelavci naše katedre pripravljamo pregled vseh podatkov o najdbah podlubnikov in strženarjev pri nas in v zbirki Scopolia, ki jo izdaja Prirodoslovni muzej Slovenije bo objavljeno »Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije (7. prispevek Polyphaga: Curculionidae: Scolytinae, Platypodidae)«.

med zadnjo pripravo pred izpitom pri predmetu Gospodarjenje s prostoživečimi živalmi v prvem letniku študija Gozdarstva

Za odvzem velikih zveri pripravljena novela interventnega zakona, del stroke mu nasprotuje

sta.si Ministrstvo za okolje in prostor podpira predlog novele interventnega zakona o odvzemu volka in medveda iz okolja, ki ga je v sprejem v DZ predložil državni svet.

Katedra za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali

[Lupljenje dreves rdečega bora, ki jih je podrl veter]
Močni veter, ki je 5. februarja povzročil veliko škode zlasti v okolici Kranja, je podrl tudi nekaj dreves v gozdu s posebnim pomenom protokolarnega objekta Brdo pri Kranju. V bližini raziskovalne ploskve GIS-a je tako padlo tudi nekaj dreves rdečega bora (Pinus sylvestris L.). Zanimivo je, da je številna divjad v lovišču izkoristila skorjo dreves za prehrano, saj jih je temeljito olupila. Izkoristila je vso dosegljivo skorjo v krošnjah in na deblih s premerom, manjšim od 25 cm. Drevesa, »obdelana« na tak način, niso več primerna za naselitev podlubnikov.
Fotografije smo naredili 4. marca 2020.
Besedilo in fotografije: Roman Pavlin

‼️Samo še danes in jutri‼️(30. in 31. marec 2020) lahko oddate predloge za motiv ali slogan na majici oddelka BF GO, na e-naslov [email protected].

Motiv naj promovira ODDELEK ZA GOZDARSTVO, GOZD in GOZDARSTVO. 🌳🌲🌞

Še danes in jutri (30. in 31. marec 2020) lahko oddate predloge za motiv ali slogan na majici oddelka BF GO, na e-naslov [email protected].

Motiv naj promovira ODDELEK ZA GOZDARSTVO, GOZD in GOZDARSTVO. 🌳🌲🌞

[Popisovanje saproksilnih žuželk na raziskovalni ploskvi protokolarnega objekta Brdo poteka v nespremenjeni obliki nepretrgoma od leta 2012]
Zadnji, 2. letošnji popis je bil opravljen v sredo, 25. marca 2020. Žuželke lovimo s tremi križnimi bariernimi pastmi z različnimi kombinacijami atraktantov. Na obrazcu so začasni rezultati popisa ulova od 8. do 25. aprila, ki morajo biti preverjeni še v laboratoriju. Zgodaj roječe vrste podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae) so ob ugodnih temperaturah v preteklem tednu že začele rojiti, spremljata pa jih tudi že plenilski vrsti mravljinčasti pisanec (Thanasimus formicarius (L.), Cleridae) in Rhizophagus ferrugineus (Paykull) (Monotomidae).
Obrazec Brdo 2020.02 (v prilogi)
Avtor: Roman Pavlin

Previdno v gozdu, medvedi se že prebujajo

O odgovornem obisku in rekreaciji v gozdovih, ki so edini prostor številnih živalskih vrst (Jerina za STA)

sta.si V teh dneh, ko se mnogi zaradi omejitev druženja po sprostitev odpravljajo v naravo, strokovnjaki opozarjajo, da so se medvedi po zimskem dremežu že začeli prebujati in je možnosti za srečanje z njimi več.

[Fitoplazma na brestih 'Candidatus Phytoplasma ulmi' najdena tudi v Sloveniji]
Bresti so avtohtone drevesne vrste naših nižinskih in montanskih območij, kjer gradijo dobovo-jesenovo-brestove loge. So med najlepšimi drevesnimi vrstami v gozdu, posebej spomladi med cvetenjem in zorenjem plodov. Predstavljajo približno 0,1% lesne zaloge naših gozdov. Bresti so znani po zelo kakovostnem in cenjenem lesu, ki je lepe barve in teksture, v vodi je zelo trajen. V jugozahodni in severni Sloveniji so leta 2016 odkrili simptome rumenenja listov gorskega bresta (Ulmus glabra) in poljskega bresta (Ulmus minor), in jih leta 2017 povezali s prisotnostjo fitoplazme 'Candidatus Phytoplasma ulmi', ki povzroča brestove rumenice. Novembra 2018 je bila potrjena tudi v osrednji Sloveniji na vezu (Ulmus laevis). Fitoplazme so bakterije brez celične stene. So najmanjši znani celični organizmi, živijo v sitastih ceveh floema in povzročajo številne gospodarsko pomembne bolezni rastlin.
'Ca. P. ulmi' je uvrščena na EPPO A1 seznam in njeni vektorji so škržatki (npr. navadna slinarica - Philaenus spumarius in drugi). Evropski in azijski bresti in njihovi hibridi, pri katerih je pogosta latentna/asimptomatska okužba, so manj dovzetni za 'Ca. P. ulmi' v primerjavi z ameriškimi vrstami brestov. Na evropskih brestih povzroča rumenenje in sušenje listov, zmanjšuje njihovo rast, izzove razvoj čarovniških metel (kladomanija) v območju korenovca, na deblih in vejah. Nekateri avtorji navajajo, da lahko povzroči tudi propadanje brestov, vendar je splošna umrljivost evropskih brestov manjša v primerjavi z ameriškimi vrstami. Novi podatki nakazujejo, da je domorodna v Evropi (najdena v Italiji, Franciji, Nemčiji, Češki republiki, Srbiji in Hrvaški) in tu ne povzroča večjih poškodb brestov, čeprav je močno razširjena.
Brestova rumenica bo v novi zakonodaji odstranjena iz seznama karantenskih bolezni in jo bomo obravnavali kot praktično neškodljivo bolezen gozdnega drevja.

Zaradi težav s Korona virusom in po pogovoru z vodstvom Biotehniške fakultete sporočamo, da so 36. gozdarski študijski dnevi z naslovom 'Voda in gozd' z dne 9. april 2020 prestavljeni na nov datum. Če bo situacija ugodna, bodo izpeljani junija 2020, sicer pa jeseni 2020. Lokacija in program ostajata nespremenjena.
Pozivamo vas, da sledite spremembam in obvestilom na spletni strani 36. gozdarskih študijskih dni (http://gsd.bf.uni-lj.si/2020/) in na Facebook strani Katedre (https://www.facebook.com/kzg.bf/).

[Prof. dr. Maja Jurc: Podnebne spremembe ne poznajo meja]

Prof. dr. Maja Jurc, zaposlena na Katedri za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali iz Oddelek za gozdarstvo BF UL je v intervjuju za Revija GEA govorila o požarih v Avstraliji. Pojasni, da je ob rekordni in celo večletni suši, ki je za seboj pustila obilico suhega goriva, in rekordni vročini, vzroke za katastrofo o tolikšnih razsežnosti mogoče iskati tudi v spremenjenih naravnih rastlinskih ekosistemih. V takšnih razmerah so požari pogosti, zato je okolje nanje prilagojeno – predvsem vegetacija. Ta se, po besedah prof. dr. Jurc, že v prvih letih po požaru začne na novo vzpostavljati, zato je regeneracija prejšnje rastlinske združbe hiter proces. Profesorica doda še, da so avstralski staroselci, Aborigini, požare sprejemali kot del 'sanj' in so ogenj častili, danes pa je za prebivalce vse skupaj prekletstvo.

#bfprofesorji #bfgozdarstvo #biotehniškafakulteta #biotechnicalfaculty

Katedra za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali

Vesna, Nina in Maja so za 8. marec dobile od bodočih gozdarjev gozdne rožice - Erica carnea, Salix caprea, Vaccinium myrtullus in Forsythia sp. V pavzi predavanj na Oddelku za gozdarstvo BF pri predmetu Aplikativna gozdna zoologija, 1. letnik, BSc.

Svet24.si - Bo gozdarski inženir v prihodnosti najbolj iskan poklic?

novice.svet24.si Zavod za gozdove Slovenije bo v prihodnosti močan zaposlovalec, saj v naslednjih petih do desetih letih načrtujejo zaposlitev 250 visoko izobraženih strokovnjakov.

Katedra za gojenje gozdov

V soboto smo na povabilo Zavod za gozdove Slovenije, v sodelovanju s Prosilva Slovenija in Pahernikovo ustanovo nadaljevali s sezono sajenja dreves na Cerju.

Hvala vsem študentom za udeležbo in Miren - Kostanjevica Mojaobčina.si za odlično malico. Več na spodnji povezavi:

https://www.mojaobcina.si/miren-kostanjevica/novice/studentje-s-krampom-in-lopato-na-cerje.html?fbclid=IwAR0kSbwknHWeVa2TXzO-_zNxd6wkNYjO2mVVPQFyVp1ARAOm3bY30w_j7Mg