Oddelek za gozdarstvo BF UL

FOTOGRAFSKI NATEČAJ „GOZD IN ČLOVEK“

(https://www.facebook.com/gozdarskafakulteta/posts/2348607221885128?comment_id=2557136564365525¬if_id=1572982160986814¬if_t=feed_comment)

se je zaključil 23. 10. 2019 z otvoritvijo razstave nagrajenih fotografij.

V kategoriji "fotografinje in fotografi" je sodelovalo 45 avtorjev, s skupno 164 deli. Nagrajene in razstavljene fotografije:
1. nagrada, Gozdni rob (Miran Orožim)
2. nagrada, Čaven (Mirko Bijuklič)
3. nagrada, Kuha, (Miran Krapež)

Ostale fotografije na razstavi: Navzgor (Aleksander Čufar), Zimski gozd (Aleksander Čufar), V službi človeka (Irena Čarman), Oglar (Jože Prah), Zeleno (Mija Koprivc), Nevarnost (Pia Cigut), Po vetrolomu (Simon Krejan), Preživeli (Gregor Senegačnik), N dvorišču (Dajana Čok) in Brezbrižnost posameznika v gozdu 3 (Ingrid Rožič).

V kategoriji “študentke in študenti” je sodelovalo 14 avtorjev, s skupno 53 deli. Nagrajene in razstavljene fotografije:
1. nagrada, Lovska (Helena Smrekar)
2. nagrada, Gobarjenje (Luka Jemec)
3. nagrada, Brez sledu (Matija Kadunc)

Ostale fotografije na razstavi: Poslednji habitat (Urban Žitko), Pasji pogled na gozd (Pia Caroline Adamič) in Redčen (Miha Robar).

Razstavljene fotografije so na ogled v prostorih Oddelka za gozdarstvo (Večna pot 83, 1000 Ljubljana). Trajanje: nekaj mesecev.

Gozdarski inštitut Slovenije - Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Evropski teden Gozdov 2019: »Gozdovi in krožno gospodarstvo«

Za začetek zgodbe o pomenu gozdov v krožnem gospodarstvu si poglejmo nekaj pojmov

Krožno gospodarstvo je gospodarski koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva na potrošnjo naravnih virov ter nosilno sposobnost okolja. Družbo oz. uporabnika usmerja k ponovni uporabi, k recikliranju materialov ter temelji na obnovljivih virih, zmanjšanju porabo surovin in ohranjanju dodane vrednosti skozi celotno obdobje uporabe.

Krožno gospodarstvo je tudi bistvo biogospodarstva, kamor vključujemo vse sektorje in sisteme, ki temeljijo na pridobivanju in predelavi bioloških virov.

Gozdovi, kot največji kopenski ekosistem, globalno predstavljajo velik potencial za krožno biogospodarstvo.

Prednosti lesa za krožno biogospodarstvo so: (1) pridobivanje lesa ob trajnostnem gospodarjenju z gozdovi ne ogroža ekoloških in socialnih funkcij, (2) omogoča regionalni razvoj, (3) les se lahko reciklira in je oglično nevtralen (4) uporaba lesa ne vpliva na proizvodnjo hrane.

V Evropskem tednu gozdov bomo vsak dan objavili nekaj zanimivih dejstev o krožnem gospodarstvu v povezavi z gozdarstvom.

[70-letnica študija gozdarstva: Za gozdove prihodnosti]
Univerzitetni študij gozdarstva se je začel v študijskem letu 1949/50 in do leta 2019, ko praznuje 70-letnico študija organiziranega v okviru Oddelek za gozdarstvo BF UL Biotehniška fakulteta, je bilo vzgojenih več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov.
Svečana akademija, Za gozdove prihodnosti, bo v sredo, 23. oktobra 2019, ob 11. uri, v predavalnici G6 Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete.
Več na: www.bf.uni-lj.si
#bfdogaja

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Drevesa v mestih opravljajo številne naloge. Med drugim povečujejo vrstno pestrost, hladijo in čistijo zrak, prispevajo k zdravju in dobrem počutju prebivalcev, uravnavajo odtok padavinske vode, krasijo prostor, dvigujejo ekonomsko vrednost bližnjih nepremičnin, hkrati pa rastejo v zahtevnih rastiščnih pogojih. Zato je skrb zanje zelo pomembna. Arboristi, ki v mestih skrbijo za drevesa, imajo posebna znanja in jih nenehno dopolnjujejo. V JP VOKA SNAGA ekipo, ki skrbi za drevje v mestu, vodi arborist Nejc Praznik z mednarodno licenco "ISA Certified Arborist", prav tako pa nadzoruje stanje v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Prenos znanja na nove generacije je ključnega pomena. Včeraj so arboristi iz podjetja Tisa d.o.o., s katerimi v Mestna občina Ljubljana že vrsto let sodelujemo, predstavili vrvne tehnike in arboristično delo študentom iz Oddelek za gozdarstvo BF UL. Študente so s praktičnimi primeri seznanili dr. Lena Marion, vodja oddelka za arboristiko pri Tisi, ki je tudi edina arboristka v Sloveniji z opravljenim izpitom za oceno tveganja za drevo "ISA tree risk assessment qualified" in ima aktivno mednarodno licenco "ISA Certified Arborist" že dvanajsto leto, Andrej Samsa, negovalec dreves na višini, en izmed prvih drevesnih plezalcev v Sloveniji, ki je prejel licenco po nemških standardih za Arboristične vrvne tehnike (AVT) A in B ter Anže Pogorelc, negovalec dreves na višini z licenco AVT A.

ŠTUDENTSKO DELO – pomoč pri izvedbi sejma Narava-Zdravje

Na letošnjem sejmu Narava-Zdravje bo sodeloval tudi Oddelek za gozdarstvo. Postavili bomo razstavo, vodili delavnice in izvajali druge aktivnosti na temo preučevanja in upravljanja gozdnih živali (vodja dr. Jerina). Pri tem bi za tri dni in sicer od srede do petka (23.-25. oktober) potrebovali pomoč študenta/študentke gozdarstva (zlasti absolvente s statusom, saj so tedaj sicer predavanja), predvidoma vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. Vabimo zlasti komunikativne kandidate-tke ki jih veseli delo z mladimi in malo manj mladimi. Delo je plačano prek študentskega servisa. Če vas delo zanima, prosimo po e-pošti o tem obvestite prof. dr. Klemna Jerino ([email protected]) do tega petka in v pošti posredujte tudi osnovne kontaktne podatke (telefon, razpoložljivost skozi 3 dni). Hvala!

[Lovska zveza Slovenije je objavila razpis za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela]
LZS - Lovska zveza Slovenije oziroma njen Strokovno – znanstveni svet je objavil razpis za podelitev nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela. S tem želijo spodbuditi izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih del s področja divjadi in lovstva. Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 2.500 evrov. Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.
Več na www.bf.uni-lj.si
#bfpriložnost

[Gozdarji -
študentsko delo v Slovenski državni gozdovi!]
Ste študent (po možnosti gozdarstva, ni pa nujno) in bi želeli v prihodnjih mesecih delati v gozdu? Ponujajo vam možnost za študentko delo, s katerim boste spoznali gozdarstvo in delovanje SiDG ter si pridobili dragocene izkušnje. In sicer na območju Kočevja iščemo pet študentov za pomoč pri odkazilu drevja in druga manj zahtevna dela. Plačilo znaša 5,80 EUR/uro. Kontakt za prijavo je [email protected].
#bfpriložnost

❗️ŠTUDENTSKO DELO❗️
Ste študent 🎓 (po možnosti gozdarstva, ni pa nujno) in bi želeli v prihodnjih mesecih delati v gozdu🌲🌲🌲? Ponujamo vam možnost za študentko delo, s katerim boste spoznali gozdarstvo in delovanje SiDG ter si pridobili dragocene izkušnje. In sicer na območju Kočevja iščemo pet študentov za pomoč pri odkazilu drevja in druga manj zahtevna dela. Plačilo znaša 5,80 EUR/uro. Kontakt za prijavo je damjan[email protected].

[Naknadni javni razpis za zbiranje kandidatov za mobilnost študentov Biotehniška fakulteta z namenom študija v okviru programa Erasmus+ v študijskem letu 2019/2020]
Naknadni javni razpis za zbiranje kandidatov za mobilnost študentov z namenom študija v okviru programa Erasmus+ v študijskem letu 2019/2020 je na Biotehniški fakulteti odprt od petka, 27. septembra 2019, do četrtka, 10. oktobra 2019, do 12. ure. Preverite na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/mednarodna-dejavnost/aktualni-razpisi-za-studente/naknadni-erasmus-razpis-za-studijske-izmenjave-v-studijskem-letu-20192020/
#bfpriložnost

[Naknadni javni razpis za zbiranje kandidatov za mobilnost študentov Biotehniška fakulteta z namenom študija v okviru programa Erasmus+ v študijskem letu 2019/2020]
Naknadni javni razpis za zbiranje kandidatov za mobilnost študentov z namenom študija v okviru programa Erasmus+ v študijskem letu 2019/2020 je na Biotehniški fakulteti odprt od petka, 27. septembra 2019, do četrtka, 10. oktobra 2019, do 12. ure. Preverite na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/mednarodna-dejavnost/aktualni-razpisi-za-studente/naknadni-erasmus-razpis-za-studijske-izmenjave-v-studijskem-letu-20192020/
#bfpriložnost

Gozd v službi človeka in človek v službi gozda

Po odmevni, 30. obletnici Prosilve, smo o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi spregovorili na Radio Prvi. Gostje so bili Anton Lesnik, predsednik Prosilva Slovenija, prof. dr. Jurij Diaci iz Katedra za gojenje gozdov, Oddelek za gozdarstvo BF UL ter Jože prah Zavod za gozdove Slovenije 🌲🌳🌲

radioprvi.rtvslo.si Po podnebnem vrhu in pred podnebnim štrajkom o gozdu – je še vedno le banka ali vse bolj zakladnica zdravja in prostor za rekreacijo?

Povzetek naše skupne izjave za javnost glede vse bolj polariziranih predlogov upravljanja velikih zveri - ob trenutni politični in medijski prevladi zagovornikov hudih redukcij številčnosti in območja razširjenosti volka in medveda v Sloveniji.

[Znanost enotna glede upravljanja velikih zveri: nepremišljeni predlagani ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi - trajne rešitve lahko temeljijo le na znanju in konsenzu!]
Zadnje tedne v medijih beležimo predloge drastičnih sprememb upravljanja velikih zveri v Sloveniji. Čeprav so ti predlogi, ki prihajajo od različnih interesnih skupin, politike in državnih služb, verjetno povsem dobronamerni, bi mnogi lahko vodili v še večje konflikte tako z velikimi zvermi kot tudi med različnimi družbenimi deležniki. Predstavljajo premik iz ene skrajnosti v drugo, kar nikoli ni rešitev. Zato odločevalce pozivamo, da pred sprejemom ukrepov temeljito pretehtajo tako prednosti kot slabosti različnih upravljavskih možnosti, predvsem z vidika njihovega prenosa v prakso in njihovih družbenih in gospodarskih posledic, zaželenih in nezaželenih.

V zadnjih desetletjih so znanost in stroka, tako domača kot tuja, prišle do mnogih pomembnih ugotovitev o učinkovitosti mnogih ukrepov, ki se v praksi uporabljajo za zmanjševanje konfliktov z velikimi zvermi. Uporaba znanja pri načrtovanju ukrepov za zagotavljanje sobivanja ljudi in velikih zveri je ključna, da bo upravljanje uspešno na terenu, in obenem imelo zadostno podporo tudi širše javnosti. Kot neodvisni znanstveniki-raziskovalci, ki se intenzivno ukvarjamo z raziskovanjem velikih zveri in prihajamo iz dveh oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani podajamo skupno mnenje, glede nekaterih nedavno predlaganih ukrepov upravljanja z volkom in medvedom v Sloveniji.
Trajnostnemu in zakonitemu odstrelu volkov in medvedov ne nasprotujemo – prav nasprotno, zdi se nam nujen upravljavski ukrep, pomemben za zagotavljanje sobivanja v naši antropogeno spremenjeni krajini. Nikakor pa ne podpiramo drastičnih redukcij populacij obeh vrst, ki se jih v zadnjem času predlaga. Menimo, da bi vse radikalne rešitve, ki se kot predlogi pojavljajo v medijih, prinesle več slabosti kot koristi (to so popolna zaščita zveri, odstrel več kot polovice celotne populacije, ali omejevanje velikosti populacije na določeno, slabo argumentirano število). Povezave med konflikti in številčnostjo namreč še zdaleč niso neposredne in sorazmerne. Za zajezitev trenutnih konfliktov tako drastični ukrepi niso potrebni niti ne bi bili učinkoviti. Nekateri od teh radikalnih predlogov so tudi v nasprotju z zakonodajo ter jim močno nasprotuje pomemben del slovenske javnosti. Zato bi se zlahka ponovil lanski scenarij, ko je sodišče zaradi pritožb delov javnosti odstrel medvedov popolnoma zaustavilo, kar je bil po naši oceni eden ključnih katalizatorjev letošnjih revoltov lokalnih skupnosti. S tem bi se težave in družbeni konflikti še dodatno poglobili, dodatno bi se znižala tudi družbena sprejemljivost do zveri predvsem med lokalnimi prebivalci. Skakanje iz ene skrajnosti (popolna prepoved odstrela) v drugo (radikalni odstrel) po lastnih in tujih izkušnjah prinaša mnogo več težav kot rešitev. Najprej za ljudi, kot tudi za divje in domače živali.

Natančno uravnavanje številčnosti prostoživečih živali v naravi (še posebej to velja za volka) je zelo zahtevno in v praksi praktično nemogoče zaradi velikih nihanj v njihovi številčnosti v posameznih obdobjih leta ter velikih prostorskih razsežnosti na katerih se posamezni osebki oziroma skupine zadržujejo ter jih branijo pred drugimi osebki oziroma skupinami. Za ljudi in njihove dejavnosti je precej bolj kot število zveri pomembno število škod oziroma konfliktov, ki jih zveri povzročajo. Zato je ključno, da se pri upravljavskih ukrepih usmerimo predvsem v učinkovito preprečevanje teh težav. V ta namen je na voljo več preizkušenih ukrepov, med katerimi je tudi odstrel. Ukrepe je potrebno uporabljati razumno in na podlagi strokovnih izhodišč, ne pa pavšalno in populistično z namenom zadovoljevanja interesov posameznih interesnih skupin, ter jih prilagajati lokalnim razmeram in vrsti zveri. Za izvajanje teh ukrepov je nujno zagotoviti finančno podporo države različnim deležnikom v lokalnem okolju, na katere prisotnost velikih zveri tako ali drugače vpliva, in tako zagotavljati predpogoje za uspešno sobivanje.

Nekateri predlogi se nanašajo na coniranje, pri čemer bi Slovenijo razdelili na območja, kjer bi medved in volk lahko živela ter na območja, kjer ju ne bi smelo biti. Glede tega predloga smo enotnega mnenja, da je v Sloveniji takšen princip upravljanja v praksi zelo težko uresničljiv, kar med drugim kažejo izkušnje s podobnim upravljanjem z medvedom v preteklosti. Še težje bi takšen sistem vzpostavili pri volku, za katerega je značilno teritorialno vedenje ter velike razdalje, ki jih mlade živali naredijo po odselitvi iz rodnih tropov. Dodatna težava je zagotoviti podporo sistemu, ki državljane razdeli na »prvorazredne« in »drugorazredne« prebivalce, pojavijo pa se tudi pravne težave povezane z izplačevanjem kmetijskih subvencij, odškodnin ter naravovarstveno zakonodajo. Zato je namesto coniranja območij prisotnosti posamezne vrste primernejša rešitev coniranje ukrepov glede na razmere z namenom prilagodljivega in učinkovitega preprečevanja problemov in njihovega hitrega reševanja, če se pojavijo.
Podpisani raziskovalci Oddelek za gozdarstvo BF UL in Oddelka za biologijo Biotehniška fakulteta: izr. prof. dr. Klemen Jerina, doc. dr. Miha Krofel, mag. Aleksandra Majić Skrbinšek, asist. dr. Hubert Potočnik, doc. dr. Tomaž Skrbinšek, izr. prof. dr. Ivan Kos.

Kontaktne osebe za dodatne informacije:
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, izr. prof. dr. Klemen Jerina: 031 386 532
Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, izr. prof. dr. Ivan Kos: 041 765 857

Foto: SloWolf Projekt Jasna - Jan Potočnik
#bfprofesorji #bfraziskovanje

30-letnica delovanja organizacije ProSilva za trajnostno ravnanje z gozdom

4d.rtvslo.si Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaj...

Annual Meeting 2019

Danes se v Radljah ob Dravi pričenja mednarodno srečanje ob 30. obletnici ustanovitve organizacije Pro Silva Europe, katere soorganizatorji prihajamo tudi z Oddelek za gozdarstvo BF UL. Organizacija Prosilva združuje organizacije in lastnike gozdov, ki promovirajo sonaravno gospodarjenje z gozdovi 🌲🌳🌲🌳

prosilva.org Principles published in Espagnol and Portuguese> read articleThe Pro Silva Principles from 2012 are now translated to Espangol and Portuguese !!

Biotehniška fakulteta

[V petih letih bodo na Zavod za gozdove Slovenije potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva]
V Zavodu za gozdove Slovenije, kjer je trenutno zaposlenih 650 gozdarskih strokovnjakov s področja gozdarstva in sorodnih ved, pri načrtovanju ugotavljajo, da bodo v prihodnjih 5 – 10 letih močan zaposlovalec, bistveno večji od trenutnega vpisa na ustreznih študijskih programih. V petih letih bodo po predvidevanjih potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva. Veliko možnosti bodo imeli zlasti diplomanti drugostopenjskega magistrskega študija gozdarstva (Oddelek za gozdarstvo BF UL, Biotehniška fakulteta), za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest.
Gozdarstvo je primerna izbira za tiste, ki želijo pridobiti
celovito in kompleksno izobrazbo o gozdu, ki vključuje znanja s področja ekologije, biologije, tehnologije, ekonomike in drugih strokovnih področij.
Različna delovna mesta znotraj gozdarstva nudijo zaposlenim pestro paleto različnih delovnih okolij in nalog, ki so lahko vezane bodisi na terensko delo v gozdu, na visokotehnološko obdelavo podatkov v pisarni ali pa na delo z lastniki gozdov in ostalimi, ki delujejo v gozdnem prostoru.
Zavod za gozdove Slovenije se kot usmerjevalec razvoja gozdnih ekosistemov dnevno srečuje z mnogoterimi in kompleksnimi procesi, ki vključujejo aktualna področja reševanja gradacij podlubnikov in sanacije gozdov, prilagajanja na podnebne spremembe, upravljanja s populacijami divjadi in velikih zveri, invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih, gozdarske tehnike in ekonomike ter mnoge druge vidike dela z gozdovi.
Ne spreglejte vpisnih mest v 2. prijavnem roku - 22. avgusta 2019!

[V petih letih bodo na Zavod za gozdove Slovenije potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva]
V Zavodu za gozdove Slovenije, kjer je trenutno zaposlenih 650 gozdarskih strokovnjakov s področja gozdarstva in sorodnih ved, pri načrtovanju ugotavljajo, da bodo v prihodnjih 5 – 10 letih močan zaposlovalec, bistveno večji od trenutnega vpisa na ustreznih študijskih programih. V petih letih bodo po predvidevanjih potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva. Veliko možnosti bodo imeli zlasti diplomanti drugostopenjskega magistrskega študija gozdarstva (Oddelek za gozdarstvo BF UL), za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest.
Gozdarstvo je primerna izbira za tiste, ki želijo pridobiti
celovito in kompleksno izobrazbo o gozdu, ki vključuje znanja s področja ekologije, biologije, tehnologije, ekonomike in drugih strokovnih področij.
Različna delovna mesta znotraj gozdarstva nudijo zaposlenim pestro paleto različnih delovnih okolij in nalog, ki so lahko vezane bodisi na terensko delo v gozdu, na visokotehnološko obdelavo podatkov v pisarni ali pa na delo z lastniki gozdov in ostalimi, ki delujejo v gozdnem prostoru.
Zavod za gozdove Slovenije se kot usmerjevalec razvoja gozdnih ekosistemov dnevno srečuje z mnogoterimi in kompleksnimi procesi, ki vključujejo aktualna področja reševanja gradacij podlubnikov in sanacije gozdov, prilagajanja na podnebne spremembe, upravljanja s populacijami divjadi in velikih zveri, invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih, gozdarske tehnike in ekonomike ter mnoge druge vidike dela z gozdovi.
Ne spreglejte vpisnih mest v 2. prijavnem roku - 22. avgusta 2019!