DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije

DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije

Comments

ZAPS je objavila publikacijo Analize za gradbeni zakon, 1: vrsta del na gradbišču. Kaj ti podatki pomenijo za krajinsko oblikovanje in našo stroko? Mnenja? Meni zgleda situacija zelo slabo, 0.7 % GOI za načrt stanovanjske krajine. Pri domu za starejše občane načrta KA in krajinskih gradbenih del sploh ni. Očitno starejši ne potrebujejo vrtov. Kolikšen bi pa po vašem mnenju moral biti delež GOI za KA? Primeri dobrih praks?
ELASA logo competition first-round winners. 33 works were received and 6 works will pass to the second round which is public voting. We have to say that the competition was very competitive. ELASA is very thankful for the jury work. The six works are "Birchscape", "Blue Grass", "Growthrings", "Pray", "Pumpkin" and "Surrounding". Everybody has a chance to vote for the best suiting logo for ELASA and get acquainted with 6 works. Public voting starts on the 29th of September and ends on the 5th of October. Choose your favourite https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSe0-LMgL4nThhy2THNNWlkhr_UNwRhDAl7393oufrRtwbt09w/viewform All participants who submitted works will receive feedback on the designed logos via email. We will contact you all separately. Good luck and let's vote! More information about the competition: www.elasa.org/logo-competition/
"V okviru okrepljenega bilateralnega sodelovanja sta podpisala Protokol o dodelitvi osebja, katerega namen je, da Francija Ministrstvu za okolje in prostor dodeli inženirja za trajnostno prostorsko načrtovanje, kot svetovalca za obdobje 16 mesecev, od 1. septembra 2020 do 31. decembra 2021. Javni uslužbenec bo zadolžen za podporo in pomoč pred in med slovenskim predsedovanjem."
Pričetek javne razprave o osnutku Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050
Danes ob 18h vabljeni na brezplačno vožnjo z Ladjico po Ljubljanici. Dobimo se na Ribjem trgu. Tema: Reka kot večplastni naravni element naravnega in urbanega prostora. Vodi: Barbara Škarja, u.d.i.k.a., vodnica interpretatorka. Več na:
Vive la paysage!
tudi DKAS je NVO, ki deluje v javnem interesu
V oddaji po Sloveniji o vlogi krajinskih arhitektov, predsednik Društva Krajinskih Arhitektov Slovenije, DKAS, ob 25 letnici društva, ki smo ga praznovali v Lendavi, Jože Novak, min12:50

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) je strokovno združenje krajinskih arhitektov in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjamo z urejanjem prostora v najširšem pomenu besede in varstvom okolja.

Operating as usual

umanotera.org

[SPOROČILO ZA JAVNOST] Pogroma nad okoljem še ni konec: Vlada bi ukinila še zadnje ključne varovalke pred škodljivimi projekti – Umanotera

Ministrstvo za okolje in prostor s svojimi potezami znižuje okoljske standarde v državi.

umanotera.org [SPOROČILO ZA JAVNOST] Pogroma nad okoljem še ni konec: Vlada bi ukinila še zadnje ključne varovalke pred škodljivimi projekti 12. januar, 2021/in Novice /by Nika TavčarLjubljana, 12. 1. 2021 – Vsaka normalna demokratična država ima v zakonih zapisane varovalke. Brez teh lahko pride do nep...

Spet čestitamo in pozdravljamo:

Čestitke študentom in mladim raziskovalcem Oddelek za krajinsko arhitekturo !

#kdojekdo #krajinskaarhitektura

Za konec leta pa še en uspeh naših študentov in raziskovalcev: študentke Zala Dimc, Urška Didovič, Klara Korenčan ter mlada raziskovalca David Klepej in Barbara Kostanjšek so kot skupina Fortuna Redux z inovativno rešitvijo poželi prvo nagrado na enodnevnem spletnem hekatonu o izzivih urbane mobilnosti - EIT Urbana mobilnost.

Mobilna aplikacija MOBi bi za Mestno občino Maribor povezovala mobilnost s kulturnim dogajanjem v mestu, združevala načrtovanje uporabnikove poti z vsemi oblikami mobilnosti in njegovo interakcijo z mestom. S prejetimi informacijami bi lahko MOM hitreje in bolj usmerjeno reševala mobilnostne težave prebivalcev in obiskovalcev mesta. Dogodek je organiziral Zavod za gradbeništvo Slovenije.

Več o zmagovalnem predlogu pa si lahko preberete na: https://www.vecer.com/slovenija/najboljsa-ideja-mobilna-aplikacije-mobi-bi-povezovala-aktivne-nacine-mobilnosti-in-javni-promet-z-dogodki-in-aktivnostmi-v-mariboru-na-enem-mestu-10230826

Čestitamo! 🎉

Biotehniška fakulteta
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije

Kaj to pomeni za blejsko krajino?

Natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za izgradnjo novega hotela Europa Bled in ureditev celotnega območja hotela je zaključen. Prvo nagrado je prejela ekipa avtorjev: Peter Cesar, univ.dipl.inž.arh. Ana Kosi, univ.dipl.inž.arh. Ognen Arsov, univ.dipl.inž.arh. Domen Radosavljevič, univ.dipl.inž.arh. Tamara Rijavec, univ.dipl.inž.arh. Sara Škarica, univ.dipl.inž.arh. Andraž Žitnik, univ.dipl.inž.arh. Jakob Marčič, študent Ana Cesar, univ.dipl.inž.arh
http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=176
Zmagovalcem čestitamo, vsem udeležencem pa se zahvaljujemo za sodelovanje!

Zbornik posveta je tu!
🌳
Prelistate in preberete ga lahko tukaj:
http://www.dkas.si/files/1DKAS_zbornik2020.pdf

val202.rtvslo.si

Javni prostor E05: Kako načrtujemo in bivamo vpliva na to, kako varno in zdravo živimo

Mala učna ura kolegice Maje Simoneti🌳
"Narava prinaša številne koristi ljudem, vseh pa se ne da nadomestiti."
Prisluhnite razmišljanju o pomenu naravnih prvin v urbanih okoljih ter pogojih kakovosti življenja v mestih - na Valu 202:
https://val202.rtvslo.si/2020/11/kulturnice-581/

val202.rtvslo.si O pomenu ohranjanja naravnih habitatov, ki se srečujejo z delovanjem mest, in o funkcijah, ki jih mesto potrebuje za zdravo življenje, razmišlja krajinska arhitektka Maja Simoneti

4d.rtvslo.si

Krajinska arhitektka dr. Ana Kučan se je podpisala pod veliko zelo raznolikih projektov

Preprosto osupljivo!

Predstavitev dela naše kolegice, profesor dr. Ane Kučan in sodelavcev Studia AKKA na RTV Slovenija v oddaji Slovenski magazin.

#krajinskaarhitektura #kdojekdo #akka

DŠKA Oddelek za krajinsko arhitekturo
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

4d.rtvslo.si Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozor...

Pomembno❗
Razširjamo protestno pismo ministru za okolje in prostor kot odgovor na hitro in neutemeljeno spreminjanje Zakona o urejanju prostora, ki deluje kot ignoriranje strokovnega znanja v korist ozkih in kratkoročnih interesov. V izogib razvrednotenju dozdajšnjih načrtovalskih naporov je širša delovna skupina krajinskih arhitektov pripravila pripombe na predlagan zakon.
Naša prizadevanja podpira tako Oddelek za krajinsko arhitekturo kot tudi Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani.

✍BKostanjšek

Ministru za okolje in prostor smo ob zadnji vladni nameri, da na hitro spremeni Zakon o urejanju prostora, poslali protestno pismo. Pri tem nas je podprla tudi Fakulteta za arhitekturo. Pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani minister mag. Andrej Vizjak,

strokovnjakinje in strokovnjaki, ki delujemo na področju prostorskega načrtovanja in urejanja krajine, smo zaskrbljeni zaradi hitrega in neutemeljenega spreminjanja zakonodaje, natančneje Zakona o urejanju prostora. Nameram po izključevanju civilne družbe in nevladnih organizacij iz odločanja o posegih v prostor se z zadnjim predlogom pridružuje še ignoriranje strokovnega znanja. Presenetilo nas je, da se o spremembah zakona, povezanih z načrtovanjem krajine, kar je ena od pomembnih domen naše stroke, zakonodajalec ob pripravi predlaganih sprememb ni posvetoval niti z akademsko skupnostjo niti s stroko v praksi. To je v nasprotju z družbenimi prizadevanji za stabilen, učinkovit in dolgoročno vzdržen prostorski razvoj naše države.

Zakon bi moral spodbujati skrbno načrtovanje rab prostora in načrtovalske rešitve, ki nam bodo vsem v pomoč pri odzivu na ključne izzive prihodnosti: blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ohranjanje narave in biodiverzitete, varstvo okolja, krepitev skupnosti in zmanjševanje družbene neenakosti. Trenutno se pri nas največja neenakost kaže v dostopnosti stanovanj in kakovosti bivanja. Epidemiološka situacija je še izostrila pomen zelenih površin v mestih za zdravje ljudi. Zato je, v povezavi z vsakim načrtovanjem pozidave in prenove stanovanjske gradnje in prometne infrastrukture, nujno tudi načrtovanje mestne krajine. Jasne zakonske opredelitve so zato ključnega pomena. Kakovost novogradenj in prenov je neločljivo povezana z dobrim urbanističnim načrtovanjem, katerega nujni sestavni del je tudi načrtovanje mestne krajine. Pri tem ima ključno vlogo strateško načrtovanje zelenih sistemov, ki dolgoročno in celovito, od regionalne do lokalne ravni usmerja količino zelenih površin in kakovost njihovega urejanja.

Največji problem pogostega spreminjanja zakonodaje je nenehno spreminjanje pojmov. Samo utečene in v širši skupnosti sprejete definicije namreč lahko učinkovito vodijo naše ravnanje. Strokovnih definicij tudi ni mogoče prilagajati posameznim potrebam, dnevnim ciljem in političnim idejam. So rezultat teoretičnega znanja in preverjanja tega znanja v praksi, vsekakor pa so oprte na poglobljeno razumevanje problematike in poznavanje področja, ki se ga tičejo ali ga celo določajo. Neprestano spreminjanje opredelitev pojmov v zakonodaji je za stroko nesprejemljivo, za prakso pa pogubno. Enako velja za pogosto spreminjanje ciljev zakona in poimenovanje prostorskih aktov in njihovih sestavin.

Kot strokovnjaki, ki smo zavezani k odgovornosti za kakovost prostorskega načrtovanja in varstvo okolja, zato z vsem spoštovanjem od vas zahtevamo,
- da prenehate spreminjati prostorsko zakonodajo,
- da potrebe po eventualnih spremembah v javnosti najprej dobro utemeljite in
- da se pri spreminjanju zakonov vedno naslonite na širše strokovno znanje.

Zato pričakujemo, da v tej nuji, ki ste jo ustvarili, upoštevate pripombe, ki jih je potrdila širša delovna skupina krajinskih arhitektov in so oblikovane na podlagi izkušenj članov Društva krajinskih arhitektov, večinoma diplomantov Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, ter članov ZAPS, tako matične sekcije krajinskih arhitektov (MSKA) kot Matične sekcije prostorskih načrtovalcev (MSP), ki aktivno delujejo kot projektanti in kot prostorski načrtovalci, ter na podlagi posvetovanja z Oddelkom za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti.

V skupnih naporih za prepoznavanje pomena stalnega in vsakokratnega vključevanje strokovnega in akademskega znanja v usmerjanje in oblikovanje razvoja sistemske zakonodaje ter ravnanja in upravljanja s prostorom, smo se obrnili tudi na Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki naša stališča in prizadevanja podpira.

prof. Dr. Ana Kučan, prodekanja, Oddelek za krajinsko arhitekturo, prof. Dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja, Biotehniška fakulteta, izred. prof. Dr. Matej Blenkuš, dekan, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Ministrstvo za okolje in prostor
Biotehniška fakulteta
Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Mreža za prostor
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
IPoP - Inštitut za politike prostora

rtvslo.si

Glasujte: Kdo bo Obraz sosednje ulice meseca oktobra?

Glejte te naše krajinarke 🤓!

Kdo bo obraz meseca oktobra na RTV Slovenija? Bravo 🎉Klementina Tement

#krajinskaarhitektura #kdojekdo #krajinskearhitektke

rtvslo.si Glasujte za svojega favorita in nam pomagajte izbrati Obraz sosednje ulice meseca oktobra

Aktualno: Nedeljski dnevnik široko odprl strani za krajinsko načrtovalske misli v intervjuju z Jelko Hudoklin.

#krajinskapolitka #kdojekdo #krajinskearihtektke #JelkaHudoklin

Odprt je razpis za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2020-2021 🌳
Namen Nagrade je izpostaviti projekte, pobude ali dejavnosti, ki prispevajo k promociji, varstvu, upravljanju in načrtovanju krajine. Izbor Nagrade Sveta Evrope za krajino poteka že od leta 2008.

Klik za več informacij! 👇

Odprt razpis za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2020-2021

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo razpis za slovensko kandidaturo za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2020-2021.

Izbor Nagrade Sveta Evrope za krajino poteka od leta 2008. Z nagrado želijo izpostaviti projekte, pobude ali dejavnosti, ki prispevajo k promociji, varstvu, upravljanju in načrtovanju krajine.

Slovenija je na izboru sodelovala štirikrat z različnimi projekti, med katerimi so tudi takšni z območij Nature 2000:

- »Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji« (Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo)
- »Mi urejamo krajino« (DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije)
- »Krajinska in vodnogospodarska ureditev naravnega rezervata Škocjanski zatok« (DOPPS - BirdLife Slovenia) Naravni rezervat Škocjanski zatok
- »Travniški sadovnjaki in krajina« (občina Kozje) Kozjanski park

Kandidati oziroma prijavitelji dela so lahko lokalne ali regionalne oblasti in njihova združenja ali nevladne organizacije.

Več o razpisu lahko preberete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor 👉 http://bit.ly/nagrada-krajina.

Arboretum Volčji Potok je bil 29. 9. prizorišče posveta "Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti – primer Marije Auersperg Attems" kot rezultata interdisciplinarnega projekta o likovni zapuščini grofice v dvorcu Dornava. Vodilna nit projekta je prav cvetje z njenih slik. Likovna zapuščina grofice Marije Auersperg Attems je bila doslej interpretirana s kulturnozgodovinskega vidika kot solidno kopiranje in modeliranje starejših tihožitij, zdaj pa so na njena tihožitja pogledali skozi botanične oči. Na spodnji povezavi najdete video posnetke posameznih predavateljev ter zbornik v obliki e-knjige.

✍️ BKostanjšek

Vabljeni k ogledu spletne strani: https://www.arboretum.si/arboretum/projekti-in-sodelovanja/projekt-cvetoca-pot-marije-auersperg-attems/strokovni-posvet-maa/.

ipop.si

Zbiramo zgodbe dreves in vabimo na okroglo mizo o skrbi za drevesa v mestih - IPoP - Inštitut za politike prostora

Zadnja možnost 📣 prispevajte še danes in jutri v sredo 28.10 do 12:00 kakšno zgodbo v zbirko navdihov za razvoj dobre prakse upravljanja mestnih dreves 🌳🌲🌳 in prisluhnite spletnemu seminarju Kako skrbimo za drevesa v mestih? v ponedeljek 2.11.2020.

Povezava za oddajo zgodb in prijavo na dogodek sta na povezavi spodaj.

Seminar in zbiranje zgodb organizirata Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC in IPoP - Inštitut za politike prostora s podporo Ministrstvo za okolje in prostor

cc DŠKA

ipop.si Za prebivalce v mestih sta urejanje zelenih površin in ravnanje z mestnim drevjem zelo pomembna, zagotavljata kakovost bivanja in zdravje, ki ju ne more nadomestiti nobena grajena prvina v mestu. Pravno organizacijski okvir za celovito upravljanje mestnega drevja, to je drevja, ki v uličnem, parko...

youtube.com

Hladna mesta za vroč planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih

🌳 Za nami je uspešno zaključen posvet Hladna mesta za vroč planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih.
🌳Ste nas spremljali?
Bilo nas je več kot 250, kar se nam zdi prav zavidljivo število!
Upravni odbor se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem, govorcem s široko paleto strokovnih znanj in tehnično podporo, ki je skrbela za tekočo izvedbo. Le s skupnimi močmi je posvet o pomembni in aktualni temi lahko uspel. 🌳
Na spodnji povezavi si lahko ogledate celoten posvet, ki je nanizan po prispevkih vsakega od govorcev. 🌳

https://www.youtube.com/playlist?list=PLR61KrUuz9YudnBh93IJPSgTdgkI_7-QI

Več o dogodku izveste tudi na www.dkas.si 🌳

youtube.com Enjoy the videos and music you love, upload original content, and share it all with friends, family, and the world on YouTube.

vecer.com

(INTERVJU) Niko Stare: Avtomobili na Lentu največji poraz

Še dobre novice: Letos je Mestna občina Maribor počastila našega kolega Nika Stareta z nagrado Zlati grb mesta Maribor.

Časopis Večer je ob tem objavil velik priložnostni intervju, s kolegom Staretom se je pogovarjala Melita Forstnerič Hajnšek, zaprosili smo jo za dovoljenje za objavo in izvedeli, da bo njej in časopisni hiši v čast, če bomo intervju delili in brali v naši prijateljski skupnosti.

Niko Stare: Avtomobili na Lentu največji poraz

Z dobitnikom letošnjega zlatega grba mesta Maribor, pionirjem krajinske arhitekture v teh krajih, Nikom Staretom, o stanju Mestnega parka, prostorski umestitvi spomenikov, Podreccovem načrtu ureditve Slomškovega trga, ukinitvi prometa na Lentu, obnovi Glavnega trga ...

Dobitnik letošnjega zlatega grba mesta Maribor je zadnjega pol stoletja najzaslužnejši, da je Maribor privlačnejše, bolj urejeno in bolj zeleno mesto. Je pionir krajinske arhitekture v teh krajih. Pa tudi mnoga druga okolja je oplemenitil s svojimi krajinskimi ureditvami. V več kot štirih desetletjih je bil z Zavodom za urbanizem, kjer je bil zaposlen, vključen v vse velike urbanistične projekte Maribora. Njegov pečat nosijo mnoga pokopališča - od Dobrave preko Kamnice, Hoč, Pesnice do Vuzenice. Njegove so ureditve površin mestnih parkov, drevoredov, trgov, stanovanjskih sosesk, šol, cerkva, kulturnih spomenikov.

Na intervju je Niko Stare prišel s svojo magistrsko nalogo iz leta 1985. V njej se med drugim zavzema za Lent brez prometa. Še en dokaz o tem, kako je bil v svojih razmišljanjih o krajini pred časom. Za nagrado sta ga predlagala Zbornica za arhitekturo in prostor, regijski odbor Maribor, in Društvo arhitektov Maribor.

Ker sva ravno na Slomškovem trgu, tudi v ureditvi tega parka je vaš odtis. Ste bili zraven, ko je civilna pobuda v Mariboru dosegla, da niso posekali dreves po Podreccovem načrtu trga?

"Seveda sem bil zraven in zelo aktiven proti Podreccovemu načrtu ureditve trga. Moj argument je bil, da je to edina parkovna površina v mestnem jedru, kjer se ljudje med zelenjem lahko zadržujejo in malo sprostijo. Ta ureditev je delo spoštovanega arhitekta Ljuba Humka. Posek ne bi bil enostaven, tudi sam bi marsikaj posekal, drevesa pa bi morali nadomestiti z nižjo vegetacijo, da bi bil gradbeni okvir trga bolj viden. Zavzemam se za vrtno kompozicijo, kakršna je bila na trgu po letu 1848, da bi bile vidne vse zazidave. Drevesa ob stolnici zakrivajo cerkev, ker so bili zasajeni semenjaki in ne cepljene sadike."

Presenetljivo, da ste pred tremi desetletji in pol ob prenovi mariborskega mestnega jedra predlagali ukinitev prometa na Lentu. Danes se vsi zavzemajo za to. Dober, hkrati pa najbrž malo trpek občutek?

"Županu Rafaelu Razpetu sem takrat rekel, da gre na Lentu za tipično navzkrižje med vrednostjo tega prostora in odtujenim odnosom do njega. Ko je bil v osemdesetih letih na obisku v Mariboru svetovno znani krajinski arhitekt iz ZDA, Carl Steinitz, v spremstvu mojega profesorja Dušana Ogrina, mi je profesor Steinitz rekel: 'Niko, kaj si tukaj delal? Promet sem ne sodi.' Seveda sem povedal, da sem bil ob prenovi Lenta proti prometu, a arhitekta, Igor Recer in Bogdan Reichenberg, ki sta Lent prenavljala, sta bila odločno proti moji zamisli. Svojo odločitev sta argumentirala s tem, da bo to 'avtomobilska promenada', ki bo prinesla k reki življenje. Tedaj sem se odločil, da bom v svojem magistrskem delu Prispevek odprtega prostora k oblikovanju mirnih con utemeljil, da promet na Lentu ni bil ustrezna rešitev. Obrečni grajeni strukturi sem predvidel nove vsebine (galerije, butiki …), peš cono, kolesarsko stezo in veliko zelenih površin."

Takrat ste bili torej povsem osamljeni? Maribor bi bil danes zelo drugačen, če bi tedaj vi prodrli?

"Seveda. In kar mi je danes najbolj žal, je, da je bil takrat pri SIS-u za komunalo pripravljen tudi denar za gradnjo načrtovanega tunela pod Glavnim trgom. Projekti so bili že narejeni. V tistem obdobju so se urejali tudi Trije ribniki. Takrat sem prostorsko umestil tudi vinograde na Piramidi."

Bili ste pionir, nikogar iz svoje stroke, krajinske arhitekture, niste imeli v mestu tedaj?

"Problem je bil, ker sem oral ledino. Krajinska arhitektura je bila takrat čisto nova veda. Profesor Dušan Ogrin je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani prvi organiziral ta študij. Sam sem bil po diplomi agronom, diplomiral sem na omenjeni fakulteti. Študija krajinske arhitekture tedaj še ni bilo. Podiplomski študij le-te sem opravil nekaj let pozneje. Na Zavodu za urbanizem Maribor, kjer sem služboval, sem si kljub večinskemu nepoznavanju stroke izboril svoje mesto. V vse urbanistične akte smo inkorporirali krajinsko arhitekturo. Velike bitke sem sicer moral biti za to. Imel sem srečo, da je bil tedaj direktor zavoda arhitekt Vilibald Premzl, ki je stroko poznal in moje delo podpiral."

Od ena do pet
1. Kaj berete ta čas?
"Leposlovja ne berem, v glavnem le strokovne knjige in potopise. Pa gorništvo me zanima."

2. Na kulturne prireditve hodite pogosto, vidimo vas v operi, na koncertih. Kaj ste nazadnje gledali?
"Nazadnje sem gledal balet Falling Angels. Predstava nama je bila z ženo zelo všeč. Rad imam balet. Sam pa hodim že pol stoletja na telovadbo k Partizanu. Sem tudi vodnik športne rekreacije. Nimamo več orodne telovadbe, le proste vaje, pa na koncu malo košarke, da se malce skregamo med sabo."

3. Za kaj smo v času korone najbolj prikrajšani?
"Za življenje. Hudo je biti zaprt, ne moremo več potovati, manj se družimo. V času pandemije sem lahko hodil le še na Piramido in Kalvarijo. To me je prizadelo, razočaran pa sem seveda tudi nad politiko. Težko dihamo v teh časih."

4. Kaj vam je bilo po svetu na vaših številnih potovanjih najbolj všeč?
"Japonski vrtovi pa seveda kitajski. Mnoga pokopališča po svetu sem pregledal. Prelepo je pokopališče na Filipinih, prav tako parkovne kompozicije v Caracasu ali pa Tadž Mahal. V zadnjem času me je očaralo novozgrajeno upravno središče Malezije, Putrajaya, 25 kilometrov od Kuala Lumpurja."

5. Kako vidite razvoj Maribora v prihodnjih letih?
"Mislim, da imamo s tem županom kar srečo. Žički dvor in še marsikaj niso njegovi privatni interesi, kot ljudje radi govorijo. Obnovljene zgradbe bodo ostale mestu. Mislim, da se marsikaj premika na boljše."

Včasih je krajinska arhitektura malce podcenjena ali pa jo mešajo s hortikulturo, urejanjem vrtov. To vas gotovo zelo moti.

"Zavedati se je treba, da je med hortikulturo in krajinsko arhitekturo velika razlika. Prvo pomeni v znanstveni terminologiji vrtnarstvo in sadjarstvo, drugo pa je varovalno planiranje, projektiranje, izvedba in vzdrževanje. Planiranje pomeni soočanje med interesi varstva in interesi razvoja. Za nas, krajinske arhitekte, so interesi varstva prostora dolgoročnega značaja, interesi razvoja pa kratkoročnega. Sem spadajo še projektiranje parkov, športno-rekreacijskih površin, pokopališč, kmetijskega prostora, obcestnega prostora, sanacija kamnolomov in tako dalje."

Na kaj ste v Mariboru najbolj ponosni in kaj vas onesrečuje, ko hodite po mestu, katerega ureditev ste sooblikovali?

"Zame je največji poraz Lent, kjer sem izgubil bitko. Čeprav mi danes dajo prav. Takratni župan Rafael Razpet se je zanimal za moje mnenje, kakor tudi podžupan Rajko Kramberger. Pogosto sta se posvetovala z menoj. Žalosti me tudi, da so sledi, ki sem jih pustil, pogosto slabo vzdrževane in zanemarjene. Najbolj ponosen sem na ureditev Treh ribnikov, ki je dober primer interdisciplinarnega dela arhitektov Toma Pirkmajerja in Boruta Pečenka, gradbenega tehnika Jožeta Požauka in mene, krajinskega arhitekta. Za to ureditev smo leta 1987 prejeli Plečnikovo nagrado. Malokdo ve, da je bil projektant arkadne hiše Jože Požauko in nobeden od arhitektov. Danes takega timskega dela ni več. Pravkar pišem kronologijo nastanka Treh ribnikov. Kot zanimivost: vodja tega projekta je bil kar tedanji župan. Vsak ponedeljek smo se dobili, razgrnili projekte in se usklajevali. Tudi skregali smo se. Nekoliko pozneje sem naredil tudi novelacijo pokopališča Dobrava, kjer tudi ni šlo vse gladko. Na splošno bi rekel, da bi Maribor potreboval še več parkovnih površin. Levi breg bi potreboval po normativih še 15 hektarjev parkovnih površin, desni pa 70 hektarjev. V osemdesetih letih sem delal ureditveni načrt za park ob Pekrskem potoku v fazi PGD in PZI, a ni bil nikoli realiziran. Dvomim tudi, da bo sploh kdaj realizirana tudi rešitev natečaja, izvedenega pred kakšnim letom."

Niste se strinjali z lokacijo pokopališča na Dobravi?

"Ne, preveč oddaljena se mi je zdela od mesta. Zavzemal sem se za več manjših pokopališč bližje mestu, a nisem uspel. Danes mnogi rinejo s pokopi v Kamnico, ker je blizu. Dobrava zaradi oddaljenosti ni prav zaživela. Zasnoval sem jo na načelu enakosti po smrti kot najbolj demokratični možnosti. Kot novost sem uvedel skupni temelj za nagrobnike, omejil njihovo višino, skupno trato v vsaki vrsti grobov, ozelenitev... Uvedel sem tudi anonimne pokope z možnostjo obeležja na skupnem zidcu. Sedaj je anonimnih pokopov že skoraj 40 odstotkov."

Zaradi te enakosti po smrti in demokratičnosti ste bili tudi proti grobnici Rudolfa Maistra na Dobravi?

"Absolutno. Pa še nasproti pomnika povojnim pobojem bi stala. Meščansko pokopališče imamo v Mariboru na Pobrežju in tja spada tudi Maistrova grobnica."

Takega stika mesta z vinogradi, kot ga ima Maribor, pravite, nima nobeno mesto. Izjema je samo še Stuttgart, kjer pa to mnogo bolje izkoriščajo. Piramida je povsem degradirana.

"Žal je vinograd na Piramidi danes povsem zapuščen, zarašča se. Pa gre za identiteto mesta! Mestna občina bi jo morala pridobiti v lastništvo. Ravno sem za Večerova Pisma bralcev napisal članek o zaraščanju kmetijskih zemljišč pri nas. Z ekološkega stališča zaraščanje ni problematično, saj gre za regeneracijo gozda, problem pa so pionirske rastline, ki so zelo agresivne. Ko sem še hodil na mednarodne seminarje krajinske arhitekture, so nam predavatelji kazali, kako se po svetu kulturna krajina zarašča. Takrat smo bili prepričani, da se pri nas to ne bo zgodilo. Pa poglejmo sedaj. Tudi mestni gozdovi, kot so Betnavski, Stražunski, Tezenski in Studenški, bi morali biti v občinski lasti. Tedanji direktor Term Maribor Krešimir Čabrijan je hotel v stražunski gramoznici narediti mariborske terme in spremeniti gozd v park. Zazidalni in ureditveni načrt sta bila pripravljena, a je potem vse padlo v vodo."

Je kak izmed vaših 150 projektov, ki vas je še posebej zaznamoval?

"V negativnem smislu se spomnim melioracij v Slovenskih goricah, Prekmurju, pa v Vipavski dolini, na skupni površini 5000 hektarjev. S temi melioracijami smo, proti mojim načelom, ustvarili kulturne stepe. Vsi krajinski vzorci, ki jih tvori vegetacija, so se uničili, zdaj pa so težava vetrovi, ki povzročajo eolsko erozijo. Vse to dokazuje, kako pomembna je krajinska stroka in kakšne posledice so, če ni upoštevana. Zelo ponosen pa sem, tako kot na Tri ribnike, na sosesko S31 na Pobrežju in na sistem zelenja Maribor - jug pa na pokopališče v Vuzenici, ki so ga kot primer dobre prakse uvrstili v učbenik Urbanistično planiranje dr. Andreja Pogačnika in v knjigo The New European Landscape avtorja Michaela Lancasterja, izdano v Veliki Britaniji leta 1994. Tudi drevorede sem delal, na Poljanah pa Vrbansko cesto in z arhitektom Ljubom Humkom nasad ob Gosposvetski cesti. Drevored, veste, je linijska zasaditev ene rastlinske vrste v ulici, nasad pa iz različnih rastlinskih vrst. Zdaj pa sta v drevoredih dve rastlinski vrsti, kot na primer v Gregorčičevi in Smetanovi ulici."

Nekoč smo imeli mestnega krajinskega arhitekta, vi ste to bili dolga leta. Zdaj ga nimamo več, imamo pa arboristko. Odkar ste vi odšli, krajinskega arhitekta nimamo več?

"Župan Alojz Križman me je imenoval za krajinskega arhitekta Maribora. Da, zdaj imamo pa arboristko. Arborist mora skrbeti za stanje dreves v mestu, ne more pa prostorsko umeščati in določati rastlin. Ve se, kaj je delo enega in drugega. Poglejte samo različne vrste dreves na Štukljevem trgu. Pozna se, da nimamo mestnega krajinskega arhitekta. Moti me, da se moji mladi kolegi iz stroke, ki jih je v Mariboru kar nekaj, nič ne oglašajo. Izjema je Robert Gostinčar. Če pogledamo samo natečaj za Lent. Premalo je zelenja, ker verjetno krajinski arhitekt ni sodeloval. Pri načrtovanju obrečnega prostora je treba biti zelo pozoren, da se ne zakrivajo zanimive fasade. Ni enostavno posaditi dreves, a zelenje je izjemno pomemben element, ki ob reki ne sme manjkati."

Zadnji poseg v mariborski Mestni park je bil leta 1972, zdaj mestni arhitekt govori o potrebnem "face liftingu" parka. V enem od številnih javnih pisem, ki jih redno objavljate v Večeru, ste zapisali, da je park v razsulu, 150-letna vegetacija propada ...

"Vegetacija je ostarela. Potrebujemo dober načrt prenove Mestnega parka, ki bo opredelil zamenjavo vegetacije, obnovo poti in klopi ter ostale mikro urbane opreme, bivšega čofotalnika in otroških igrišč. Problem v Mariboru je tudi prostorska umestitev spomenikov. Štukljev spomenik v parku je zelo slabo postavljen. Tudi Slomškov spomenik je na zelo neprimernem kraju. Sam sem se zavzemal za postavitev tega spomenika ob zahodni fasadi stolnice ali pa ob vhodu v škofijo. A so mi tedaj na škofiji rekli, da ga potem ne bodo financirali. In sedaj stoji na željo škofije pač v parku, a na manj vidni legi. Za Kardeljev spomenik sem določil lokacijo pred novim Vekšem, a je Pepca Kardelj zahtevala njegovo postavitev v parku. Še danes bi mogoče stal, če bi bil pred fakulteto. Arhitekt Janko Zadravec je naredil krasno rešitev za spomenik generalu Maistru na novem platoju, vzhodno od fontane, pred Prvo gimnazijo. Za njegovo idejo sva se zavzemala skupaj s kolegom arhitektom Bogdanom Reichenbergom, a je obveljala odločitev direktorja Pokrajinskega muzeja, dr. Sergeja Vrišerja, da mora stati na trati. Večkrat sem krvavi pot potil. Škoda, da nimamo zbrane številne projektne dokumentacije, ki leži v arhivu ZUM-a. Bilo bi jo zanimivo pregledati."

Kako pa ocenjujete novo ureditev Glavnega trga v Mariboru?

"Krasna ureditev, edino drevesa so zelo slabo izbrana. V podaljšku Gosposke so trepetlike, ki bodo dvigovale tlakovce. Trepetlika je pionirska rastlina, ki bi jo bilo treba zasaditi drugače. Drevesa, ki so jih zasadili na Koroški, pa bodo sčasoma zakrila fasade. Namesto senčnikov pred lokali na trgu bi lahko zasadili drevesa z dežnikasto krošnjo, na primer javor globosum, cigarovec nana ali akacijo umbraculifera. A na drevesih ni reklam in posledično ne denarja! Svetil pa ne bi sodil, čeprav bi sam raje imel kakšna srednjeveška svetila. A to je stvar arhitektov in natečaja. Maribor ima veliko vrst mikro urbane opreme. Vso bi morali poenotiti, vsaj po območjih. Ljubljana je celo za poenotenje razpisala natečaj. Sam sem že v osemdesetih letih zahteval poenotenje mikro urbane opreme. A ni bilo posluha, zdaj pa imamo sračje gnezdo različnih klopi, korit, konfinov, košev za smeti, tlakov, skal ... Tudi s projektom Zgodbe o klopeh in ljudeh se ne strinjam. Klopi večinoma niso uporabne in tudi ne atestirane."

Kot diplomirani agronom ste se najprej zaposlili pri Vrtnarstvu Maribor?

"Štiri leta sem bil tam in se veliko naučil. Moj šef Ivo Dolinšek je bil enkraten. Ko sem prišel po diplomi, mi je svetoval, naj se eno leto samo učim iz prakse. Moja prva naloga leta 1971 je bila obnova travišča v Mestnem parku. Potem sem tri leta in pol učil varstvo rastlin in biologijo na Tehniški kmetijski šoli, leta 1976 pa sem se redno zaposlil na Zavodu za urbanizem, s katerim sem že nekaj časa sodeloval."

Vaše rojstvo 1942. v Gradcu in zgodnja mladost sta zaznamovana s tragiko vojne, izgube?

"Očeta so ustrelili kot talca v mariborskih zaporih devetnajst dni pred mojim rojstvom. Mama se je takoj za tem, visoko noseča, pred okupatorjem zatekla v Gradec. Oče je bil rudarski inženir. Aretiran je bil v Velenju, od koder je bila doma moja mama. Oče je bil umetniška duša. Bil je velik prijatelj kiparja Ivana Meštrovića, celo v Split je hodil k njemu. V Kamniku, od koder je izviral, je veliko prijateljeval s slikarjem Miho Malešem, v Ljubljani, kjer je študiral montanistiko, pa tudi z Jakopičem in Jamo. Tudi sam je slikal in pesnil. Doma so ga pač prisilili, da je šel študirat nekaj bolj uporabnega. Vprašanje je, kako bi on vplival name, če bi ostal živ. Po mojem rojstvu sva bila z mamo eno leto v Gradcu in dve leti in pol na Češkem, kamor je mama z menoj zbežala iz Gradca. Jeseni 1945. leta sva se vrnila v Velenje. Mama se je ponovno poročila, zopet z rudarskim inženirjem. Preselili smo se v Hrastnik. V gimnazijo sem hodil v Trbovlje. Po študiju sem v Mariboru služil vojaščino pa tudi prvo službo sem dobil tukaj. Maribor mi je bil takoj všeč. Tukaj sem ostal in si ustvaril dom in družino. Torej, Maribor je bil moja izbira. Žena, ki je domačinka, še zmeraj trdi, da jaz še nisem čisti Mariborčan. Hitro me pogruntajo po dialektu, da nisem čisto od tod. A sam se imam za čistega Mariborčana. Nisem hotel v Ljubljano, kamor se me večkrat vabili."
https://www.vecer.com/maribor/aktualno/intervju-niko-stare-avtomobili-na-lentu-najvecji-poraz-10223151

#kdojekdo #krajinskaarhitektura #DKAS

Oddelek za krajinsko arhitekturo

vecer.com Z dobitnikom letošnjega zlatega grba mesta Maribor, pionirjem krajinske arhitekture v teh krajih, Nikom Staretom, o stanju Mestnega parka, prostorski umestitvi spomenikov, Podreccovem načrtu ureditve Slomškovega trga, ukinitvi prometa na Lentu, obnovi Glavnega trga ...

Want your school to be the top-listed School/college in Ljubljana?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Videos (show all)

Misliti Tivoli

Location

Category

Address


Jamnikarjeva 101
Ljubljana
1000
Other Education in Ljubljana (show all)
Izobraževalni Center Finava Izobraževalni Center Finava
Klemenova Ulica 150
Ljubljana, 1260

Volja je ključ do razumevanja. Dajte si priložnost in nas obiščite. Radi vam bomo svetovali.

Taisa - masaža, coaching, delavnice Taisa - masaža, coaching, delavnice
Hotel Lev, Vošnjakova Ulica 1
Ljubljana, 1000

Integrativna psihoterapija, nenasilna (povezovalna) komunikacija, coaching, svetovanje,osebni razvoj, integrativni pristop.

Magnolija, šola za aromaterapijo in parfumeristiko Magnolija, šola za aromaterapijo in parfumeristiko
Stoženska Ulica 11
Ljubljana, 1000

Magnolija raste in cveti z namenom, da vas popelje v čudoviti svet eteričnih olj in vam priskrbi najčistejše naravne materiale. www.magnolija.si

3vitana 3vitana
3vitana - Center Za Celosten Razvoj, Ulica Zore Majcnove 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ljubljana, 1000

3vitana je zasebni neprofitni zavod, ki s svojim delovanjem spodbuja vseživljenjsko učenje na področju poslovnih ved, psihosinteze,coachinga, ajurvede.

Akademija znanja GlobartGo Akademija znanja GlobartGo
Savska Cesta 5
Ljubljana, 1000

Strokovna predavanja, kreativne delavnice, izobraževanja in potovanja za vse generacije. (Umetnostna zgodovina, glasbena kultura, tuji jeziki, foto...)

Dijaški dom Ivana Cankarja - DIC Dijaški dom Ivana Cankarja - DIC
Poljanska Cesta 26
Ljubljana, 1000

Uradna stran Dijaškega doma Ivana Cankarja - DIC http://www.dic.si

Angleški jezikovni atelje Angleški jezikovni atelje
Dimičeva 12
Ljubljana

Telefon: 031 405 197. Elektronska pošta: [email protected]

Bodies Revealed Ljubljana Bodies Revealed Ljubljana
Gospodarsko Razstavišče Ljubljana
Ljubljana

Bodies Revealed

Lektoriranje, prevajanje, inštrukcije Alex Lektoriranje, prevajanje, inštrukcije Alex
Na Jami 1
Ljubljana, 1000

Ugodno lektoriranje diplomskih, magistrskih nalog, doktorskih disertacij, drugih besedil. Inštrukcije, priprave na maturo. Poučevanje tujcev. Dolgoletne izkušnje.

I'mingle izobraževanja I'mingle izobraževanja
Ljubljana, 1000

Privoščite si vikend zase! Osvojite nova znanja z intenzivnimi izobraževanji, spoznajte nove ljudi, družite se ob prijetnih večerih... WWW.IMINGLE.SI

Docem, d.o.o. Docem, d.o.o.
Kvedrova 30
Ljubljana, 1000

Docem D.o.o. izobraževanje

Transformator - Inštitut za ustvarjalno moč telesa Transformator - Inštitut za ustvarjalno moč telesa
Kolarjeva 45a
Ljubljana, 1000

Transformator je inovativen inštitut, ki s transformacijo posameznika spreminja ne le njega samega ...

About   Contact   Privacy   FAQ   Login C