Društvo študentov psihologije Slovenije DŠPS

V mesecu maju 🌸se bo v okviru našega društva dogajalo marsikaj ✨. Označi si dogodke v svojem koledarju 🗓 in spremljaj naša družabna omrežja za več informacij!

[VABILO]
Prisrčno vabljeni na Festival duševnega zdravja 2026 🧠, kjer nas lahko pridete pogledat tudi na stojnico, skupaj z Društvo psihologov Slovenije 🌸!

Včasih je res zadnja stvar na svetu, ki jo želiš narediti, to da zbudiš v čisti temi 🌑, se spraviš na avtobus 🚌 in greš na predavanje ob 7.00 ⏰😴. Ampak to, da si prišel/la na faks 🎓, ti daje možnost, da ujameš najlepše sonce ☀️🌅 in greš z prijatelji/cami na kavo ☕ ob 12.00, za kar se morda nikoli ne bi dogovoril/a ali pravočasno spravil/a od doma.

Včasih vsaka stvar torej ni tako slaba, kot se sprva zdi 🤷‍♀️. Pa tudi če je, si lahko pogosto najdemo majhne stvari, ki se jih lahko veselimo in so drobci sreče v našem dnevu – ta pa je zaradi teh stvari na koncu lepši, kot se nam je zdel 🌈.

Kaj pa je tvoja drobna stvar, ki ti polepša tvoj dan? 💭😊
--------------
Objavo je pripravila: Špela Žgajnar

[TEDEN OZAVEŠČANJA]

Toksična politična polarizacija po vsem svetu narašča in povzroča vedno več težav. ⚠️🌍 Ljudje, ki bi se sicer lahko strinjali, da se ne strinjajo in kljub razlikam normalno sodelovali, se danes pogosto znajdejo v ostrih konfliktih skoraj glede vsake stvari. 🤯💥

Številne politične in ekonomske elite od teh delitev kratkoročno celo profitirajo 💰, vendar so dolgoročne posledice za demokracijo in družbo lahko zelo škodljive. 📉 Od kod torej izvira toksična politična polarizacija in kaj lahko storimo, da jo zmanjšamo? 🤔

V tej epizodi podcasta Open to Debate se David Moscrop pogovarja s Kurt Gray, psihologom in nevroznanstvenikom z Univerze v Severni Karolini ter avtorjem knjige Outrage: Why We Fight About Morality and Politics and How to Find Common Ground. 🎙️📚

Where does toxic political polarization come from and what can we do about it? Podcast Episode · Open to Debate with David Moscrop · December 10, 2024 · 41m

[TEDEN OZAVEŠČANJA]

Ta teden na našem Facebook profilu ozaveščamo o polarizaciji. Politična polarizacija v državi je v veliki meri posledica pomanjkanja dialoga med ljudmi z nasprotujočimi si pogledi 👀. V svojem TED talku socialni psiholog Jake Teeny pojasnjuje, da vedenjska znanost ponuja razlage, zakaj se ljudje izogibajo takim pogovorom, ter predlaga načine, kako to izboljšati 🔧. V prvem delu izpostavi razloge za nepripravljenost na dialog, kot so strah pred konfliktom 😠, želja po ohranjanju lastnih prepričanj in nelagodje ob soočenju z drugačnimi mnenji 😖. V drugem delu se osredotoči na rešitve, kako premostiti razlike in spodbuditi konstruktiven pogovor 🤓. Poudarja pomen odprtosti, poslušanja 👂🏻 in uporabe psiholoških pristopov za bolj učinkovito komunikacijo 💬.

TEDx Talks 326 likes, 15 comments. "That Open Secret About Political Polarization | Jake Teeny | TEDxEvanston"

[TEDEN OZAVEŠČANJA]

🧭 Polarizacija je proces, pri katerem se posamezniki ali skupine vedno bolj oddaljujejo v svojih pogledih – proti nasprotnim “polom”. Pogosto nastane kot odziv na občutek ogroženosti (resničen ali zaznan) in jo spremljajo močna čustva.

💭 Sčasoma lahko vodi v razmišljanje: »Mi imamo prav; drugi so problem.«

⚠️ Kaj se zgodi, ko smo polarizirani?
- težje najdemo skupne rešitve in kompromise
- manj sodelujemo
- hitreje verjamemo informacijam, ki potrjujejo naša prepričanja
- pogosteje se pojavljajo stereotipi in predsodki
- nasprotno stran začnemo podcenjevati ali celo demonizirati

V skrajnih primerih lahko to vodi tudi v sovraštvo in nasilje.

🧠 Zakaj pride do polarizacije?

Naši možgani niso povsem objektivni. Informacije pogosto iščemo in razlagamo tako, da potrjujejo to, kar že verjamemo, čemur pravimo potrditvena pristranskost.

Poleg tega:
- želimo pripadati svoji skupini
- prevzemamo njena stališča
- drugačno mnenje lahko doživimo kot grožnjo

Zato se mnenja znotraj skupin pogosto še dodatno zaostrijo.

🔄 Kaj lahko pomaga zmanjšati polarizacijo?
- poslušanje z namenom razumevanja (ne prepričevanja)
- iskanje skupnih točk namesto poudarjanja razlik
- poudarjanje tega, kar nas povezuje (npr. skupne vrednote)

-------
Objavo je pripravila: Neža Guštin

❤️ Danes, 11. 4., je svetovni dan Parkinsonove bolezni

🧠 Parkinsonova bolezen je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki otežuje gibanje, ravnotežje in vsakdanje življenje posameznika. Nastane zaradi postopnega propadanja živčnih celic v možganih, ki proizvajajo dopamin, ki je ključen za usklajeno gibanje.

🤲 Pogosto jo povezujemo predvsem s tresenjem, a ta bolezen vključuje tudi številne manj vidne izzive, kot so utrujenost, spremembe razpoloženja in težave s spanjem.

📅 Ta dan je bil izbran zato, ker je to rojstni dan Jamesa Parkinsona, zdravnika, ki je leta 1817 prvi opisal to bolezen. Svetovni dan je namenjen ozaveščanju, boljšemu razumevanju ter spodbujanju podpore ljudem, ki živijo s Parkinsonovo boleznijo.

🤍 Medicina je z leti močno napredovala, a je med ljudmi še vedno mnogo nerazumevanja in stigme. Zato je pomembno, da kot družba razvijamo:
- več znanja in razumevanja
- dostopno zdravstveno oskrbo
- podporne skupnosti
- okolje brez predsodkov.

Deli objavo in s tem širi zavedanje o Parkinsonovi bolezni.

💙 Danes, 2. aprila, obeležujemo Svetovni dan zavedanja o avtizmu.

Združeni narodi so leta 2007 razglasili 2. april za dan, namenjen večjemu razumevanju avtizma ter spodbujanju človekovih pravic in enakih možnosti za avtistične posameznike. Danes pa ta dan ni več namenjen le zavedanju, temveč predvsem sprejemanju, spoštovanju in inkluziji.

Tema letošnjega dneva je: »Avtizem in človečnost – vsako življenje je dragoceno.«

S tem Združeni narodi poudarjajo dostojanstvo in vrednost vseh avtističnih oseb kot pomembnega dela naše družbe.

🧠 Kaj je avtizem?

Avtizem je ena izmed oblik nevrološke raznolikosti. Pomeni, da posameznik svet zaznava, razmišlja in komunicira nekoliko drugače. Ne gre za primanjkljaj, temveč za drugačen način delovanja možganov, tak, ki lahko družbo obogati z novimi pogledi in idejami.

🤍 Kljub temu se avtistične osebe pogosto srečujejo z nerazumevanjem, stereotipi in neprilagojenimi sistemi. Zato je pomembno, da kot družba razvijamo:

- bolj vključujoče šole,
- dostopne podporne storitve,
- priložnosti za zaposlitev,
- okolje, ki spoštuje različnost.

✨ Sprejemanje se začne z razumevanjem.

Deli objavo in pomagaj širiti razumevanje, sprejemanje in spoštovanje različnosti. 💙

-------
Objavo je pripravila: Neža Guštin

Danes je 30. marec, svetovni dan bipolarne motnje 😶‍🌫️. V pogovornem jeziku pogosto rečemo, da je nekdo bipolaren, ko želimo reči, da se mu zelo hitro spreminja razpoloženje 😡🥳 ali da spreminja svoja mnenja 🤔. V bistvu je pa bipolarna motnja nekaj veliko bolj ekstremnega – zanjo sta značilni dve ekstremni razpoloženji, manija in depresija. V tej objavi bolj točno povemo, kaj sta ter kako pogosto se dejansko menjujeta.

---

Objavo je pripravila: Ela Žagar