Katedra za gojenje gozdov

[VABILO NA PREDAVANJE]

Vabimo na predavanje dr. Erica Knappa, gozdarskega ekologa s Pacific Southwest Research Station, U.S. Forest Service, ki je na obisku v Sloveniji na kratkoročni izmenjavi v okviru ameriškega programa Fulbright.

Predavanje bo v četrtek, 6. junija, v pedavalnici G6 ob 13.00 na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83.

Ericovo glavno raziskovalno področje je osredotočeno na požare. Zanima ga razumevanje sprememb vegetacije in količine goriva, ki so spremljale dolgoletno zatiranje požarov in pretekle upravljavske aktivnosti v gozdovih zahoda Združenih držav Amerike. Spremembe so v številnih primerih spremenile odpornost gozdov na požare, podnebne spremembe in druge motnje. Proučuje območja z nespremenjenimi požarnimi režimi ter zgodovinske podatke iz fotografij, starih vegetacijskih ploskev in požarnih dendrokronoloških brazgotin, da bi razumel spremembe ter obseg, resnost in pogostost preteklih motenj. Raziskuje tudi ekološke učinke različnih načinov gospodarjenja z gozdovi, od redčenja do načrtnega požiganja.

[IŠČEMO ASISTENTA ZA PODROČJE VARSTVA GOZDOV]
RABIMO: Radovedno, ustvarjalno, samozavestno, pogumno in delavno osebo!
ZAPOSLITEV: Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Katedri za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali zaposlimo asistenta za varstvo gozdov.

- Opis delovnega mesta: https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/iskanje-zaposlitve/iskanje-dela/?idp=3141069/ #/?pdmid=3141069&drzava=SI,&iskalniTekst=asistent%20za%20podro%C4%8Dje%20varstva%20gozdov&iskalnaLokacija=

- Rok za prijavo kandidatov: 19. 06. 2024

- Začetek dela: predvidoma 01. 07. 2024

- Delovni čas: polni delovni čas

- Trajanje zaposlitve: nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece

[VABILO NA PREDAVANJE]

V torek, 16. 1. 2024, ob 8:15, vabimo na online predavanje raziskovalca dr. Dejana Firma, ki bo predaval o gozdovih in gozdarstvu Nove Zelandije.

Dr. Dejan Firm deluje na novozelandskem raziskovalnem inštitutu Scion. Doštudiral je na Oddelku za gozdarstvo, kjer je bil kasneje tudi zaposlen kot raziskovalec. Ukvarja se z ekologijo gozdov, ohranjanjem narave in možnostmi vpeljevanja sonaravnih pristopov v gozdarsko prakso Nove Zelandije.

❗️Na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete iščemo novega sodelavca/sodelavko ❗️

🌲 Za podporo pri izvedbi terenskega pouka s študenti, raziskovalnega dela in reševanje tehnično administrativnih nalog na naših raziskovalnih objektih in na Oddelku smo odprli novo delovno mesto SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC VII/2(I).

🌳 Za opravljanje teh del iščemo ekspeditivno, samostojno, iznajdljivo, odgovorno in dinamično osebo, s predznanji s področja gozdarstva, biologije, agronomije ali sorodnih področij in izkušnjami ter talentom na opisanih delovnih področjih.

🍀 Smo prijeten, manjši kolektiv, ki ceni sodelavce in skrbi za njihov razvoj, ter stremi k odgovornemu delovanju do narave in družbe ter tak odnos pričakuje in neguje pri študentih in zaposlenih.

🏡Nudimo urejeno in varno delovno mesto v lepem okolju, z lahkim dostopom (lastno parkirišče in bližnjo postajo LPP – Večna pot 83 pod Rožnikom), svojim arboretumom in z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja, solidno začetno plača z možnostjo napredovanja, kombinacijo dela v kabinetu in naravnem okolju z deloma fleksibilnim delovnim časom.

✨Zaposlitev je za nedoločen čas z začetkom 1. 10. 2023

❗️Rok za prijavo je 12. 9. 2023❗️

Vabljeni, da se prijavite in nas prepričate!

Podrobnejši opis delovnega mesta ter ostale informacije so na spodnji povezavi!

https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/iskanje-zaposlitve/iskanje-dela/?idp=3033561/ #/pdm/3033561

Pretekli teden smo obiskali kolege z Univerze v Firencah. Udeležili smo se ekskurzije v UNESCO pragozdni rezervat Sasso Fratino (Parco Nazionale Foreste Casentinesi)

ŠTUDENTSKO DELO – 🌲pomoč pri snemanjih na stalnih vzorčnih ploskvah na Pahernikovi posesti🌳

Objavili smo članek o stukturi in dinamiki dveh pragozdnih sestojev črnega bora v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Z dendroekološkimi metodami smo rekonstruirali zgodovino motenj, pri čemer smo v analizo zajeli drevesa, ki so jih poškodovali požari. V proučevanih sestojih je prevladoval črni bor, pristotne pa so bile tudi številne druge, tako toploljubne, kot tudi sencozdržne vrste iz okoliških gorskih gozdov. Obe rastišči sta imeli neenakomerno starostno strukturo z več impulzi obnavljanja, kar verjetno kaže na vpliv preteklih požarov, pomlajevanje črnega bora je bilo razmeroma uspešno (> 3000 osebkov na ha). Zadnja požara na območjih sta bila leta 1947 in 1969, po požaru je bilo razvidno vraščanje dreves. Izvrtki dreves, ki so jih poškodovali požari kažejo, da so bili požari v zadnjih stoletjih prostorsko razpršeni ter v neeakomernih presledkih, zato nismo našli dokazov, ki bi kazali na določen naravni režim požarnih motenj. Rezultati kažejo, da imajo lahko redki površinski požari vlogo pri preprečevanju nadalnjega sukcesijskega razvoja iz stadijev s črnim borom na produktivnih rastiščih, medtem ko se populacije črnega bora na strmih in skalovitih rastiščih ohranjajo zaradi odsotnosti požarov.

Structure and dynamics of old-growth Pinus nigra stands in Southeast Europe - European Journal of Forest Research Pinus nigra has a scattered but widespread distribution across Mediterranean mountain regions, where it has often been planted to restore degraded sites, yet few studies have examined the dynamics of natural P. nigra stands. Old-growth P. nigra stands often occur on precipitous, rugged locations in....

Vljudno vas vabimo na slavnostno podelitev štipendij Pahernikove ustanove.
Podelitev bo v sredo, 1.2.2023 ob 14:00, na Oddelku za gozdarstvo BF v predavalnici G6.

[Vabilo - Podelitev Pahernikovih štipendij]
Vljudno vas vabimo na slavnostno podelitev štipendij Pahernikove ustanove.
Podelitev bo v sredo, 1.2.2023 ob 14:00, na Oddelku za gozdarstvo BF v predavalnici G6.
Osrednji govorec bo mag. Mitja Cimperšek, gozdar, pisatelj in ljubiteljski zgodovinar.
Na podelitvi bo prikazan film Zapiski gozdarja iz leta 1935, ki ga bo na harmoniki spremljal glasbeni umetnik Marko Hatlak.

Sodelovali smo pri pripravi zbirke podatkov o ujmah, ki je z več kot 170.000 zapisi, do sedaj največja zbirka o ujmah na evropskem ozemlju za obdobje 1950 do 2019. Zbrani podatki potrjujejo znatno povečanje motenj v gozdovih v 34 evropskih državah, ki v 70-letnem proučevanem obdobju v povprečju povzročijo 43,8 milijona m3 poškodovane količine lesa letno. S tehnikami strojnega učenja smo ocenili obseg neporočanih motenj, ki so ocenjene na 8,6 do 18,3 milijona m3/leto. V zadnjih 20 letih so motnje v povprečju predstavljale 16 % povprečnega letnega poseka. Najpomembnejši povzročitelj je bil veter (46 % celotne škode), sledili so ogenj (24 %) in podlubniki (17 %). Škode zaradi namnožitev podlubnikov so se v zadnjih 20 letih podvojile.

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/gcb.16531

Vabimo vas na # # . gozdarske študijske dneve Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji do leta 2030: razvojni problemi in njihovo reševanje.
Prireditev bo v četrtek, 24. novembra 2022, v dvorani Janeza Hribarja na Biotehniški fakulteti, Jamnikarjeva 101, Ljubljana. Pričetek prireditve je ob 8. uri.

Več na:
https://www.bf.uni-lj.si/sl/dogodki/2022101219142823/ # # -gozdarski-studijski-dnevi:-gospodarjenje-z-gozdovi-v-sloveniji-do-leta-2030:-razvojni-problemi-in-njihovo-resevanje