27/10/2023
Zadnjič mi ena od mamic pojamra, da so ji rekli, da naj da svojega 3. mesečnika kar v svojo sobo spat, da se nauči spati sam.
In da ona to še ne bi.
In me resno vpraša, kdaj jih pa je priporočljivo dati v svojo sobo.
Še dobro, da me ne vidite, ko tole pišem.
Jaz pri tem res zavijam z očmi.
In ko zavijam z očmi, delam to reeees zelo očitno.🙃
Nisem strokovnjak za spanje.
Niti nimam čarobne palčke za uspavanje in spanje dojenčkov.
Niti nimam odgovora, kdaj je res tisti čas, da daš otročka v svojo sobo.
Lahko je to že takoj, prvi dan.
Lahko je pri 2,5 mesecih.
Lahko je to pri letu in pol.
Lahko je to pri 3. letih.
A veš, kaj sem preden sem imela otroke govorila.
»Moj otrok ne bo spal pri meni v postelji.«
Ker hočem imeti svoj mir, ko spim.
In svoj prostor v postelji.
Rabim ga veliko.
Prvi je mogoče spal v posteljici en mesec.
Ampak je bilo zame preveč naporno vstajati 365. krat na noč.
Drugi je šel direkt v taveliko posteljo k nama.
Veliko lažje je bilo, če sta spala pri nama.
Ampak vseeno je bil zadaj en glasek, da to se pa načeloma ne sme.
Kaj bodo rekli drugi.
Da moram dat otroka spat v svojo sobo.
Da ga moram naučit samega zaspati.
Moja prijateljica mi je dobronamerno pošiljala članke, kako je dobro, da navadiš spati otroka samega.
Seveda sem včasih slišala, da je moj dojenček razvajen, ker ga vedno nosim za uspavanje ali celo da spi v najini postelji.
Češ, kaj se bo vedno držal za mamino kiklo.
Pri 3. mesecih.
Definitivno dojenček ni razvajen, sploh ne pri 3. mesecih.
Seveda sem dobila tudi kakšen nasvet, naj ga pustim jokat.
Da si, kako že, prečisti pljuča.
Nasvetu o izjokavanju dojenčka ponoči nisem sledila, saj naredi dojenčku več škode kot koristi.
Kot prvo, dojenček ne zmore in ne zna sam sebe umiriti.
Če smo pošteni, tudi veliko odraslih tega ne zna.
Ampak to je tema za kdaj drugič.😊
Dojenček še nima dovolj razvitih možganov, da bi bil zmožen samoregulacije.
Vmes se pojavi še regresija spanja oz. bolje rečeno sprememba spanja.
Tisti, ki prakticirate spanje v skupni postelji, ste verjetno opazili, da se dojenček vedno z enim delom telesa dotika tvojega telesa.
Zakaj?
Ker preko mame regulira svoje doživljanje dneva.
Definitivno ga s tem ne boš razvadila, če spi zraven tebe.
Če tebi, tvojemu dojenčku tako ustreza.
Vsak dojenček, vsak otrok in konec koncev vsak starš je drugačen.
Tudi spalne navade so drugačne.
Če vam ne odgovarja, ne spite skupaj.
Nekateri spijo slabše in so še bolj uničeni, nekateri rabijo svoj prostor, nekateri spijo boljše, če je zraven njih dojenček (otrok).
Kakorkoli spite je prav, le da se vi in vaš otrok dobro počutite in naspite.
Če ga daješ spat v svojo sobo, v svojo posteljo, odlično.
Če ga daješ spat v svojo posteljo, zraven tvoje postelje, odlično.
Če ga daješ spat v tvojo posteljo, zraven tebe, odlično.
Vsak zase in svojo družino ve, kaj je najbolje za njih.
Če vaši družinski dinamika tako odgovarja (spanje skupaj ali spanje v svoji sobi), zakaj ne.
Ja, samouspavanje je pomembna veščina.
Ampak ne nujno pri 2., 3., 6. mesecih.
Kje spi tvoj dojenček? Zraven tebe ali v svoji postelji?
Pozdravček 😘
Ina