Kulturologija. Študij, ki ne ubija tvojih idej
Cultural Studies, ULjubljana
Where no ideas are killed Kulturologija: Študij, ki ne ubija tvojih idej.
Kulturologija je vznemirljivo polje na stičišču humanistike in družboslovja. Nudi prodorne in inovativne vpoglede v vsakdanje življenje, kulturo in umetnost, pri čemer spodbuja ustvarjalnost, kritično mišljenje in družbeno odgovornost. Kulturologija opremlja študente z orodji za opazovanje, razumevanje, soustvarjanje in tranformiranje družbenokulturnih trendov ter načinov življenja; doma, na delov
nem mestu in na ulici; na spletu in v analognem svetu. Kulturologija je področje, ki se zavzema za pravičnost, enakost in trajnost; je tudi področje, zavezano preizpraševanju razmerij moči v sodobnem svetu. Dodiplomski program Kulturologija in magistrski program Kulturne študije, ki ju izvaja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, navdihuje življenje. Cilj študija je, da vas pripravi na življenje – danes in v novem svetu, ki se oblikuje pred našimi očmi. Kulturologija vam bo pomagala pri prizadevanjih za pravičnejši, bolj trajnosten in bolj zabaven svet.
Študij kulturologije temelji na predmetih, ki vas spodbujajo k razumevanju sveta z vidika kulturne antropologije, medijskih in filmskih študij ter študij različnih popularnokulturnih oblik, kot so videoigre, študij znanosti in tehnologije, študij spolov, religiologije, etničnih študij, filozofije in kritične teorije. Te perspektive podpirajo predmeti, namenjeni razvijanju ustvarjalnih spretnosti in veščin prek v kontekstu različnih, tako klasičnih kot novih medijev – od filma do Tiktoka; in formatov – od romanov do memov. Na kratko: študij kulturologije obsega tako širjenje intelektualnih obzorij in pridobivanje interdisciplinarnih raziskovalnih spretnosti kot tudi aktivno pisanje, oblikovanje in ustvarjanje vsebin. Kulturološki študijski programi opremljajo študente s prenosljivimi znanji in spretnostmi ter razvijajo prilagodljivost in interdisciplinarno analitičnost. Odgovarjajo potrebam ustvarjalcev in kuratorjev različnih vrst vsebin, od influencerjev in družbenih aktivistov do medijskih urednikov in producentov popularnokulturnih vsebin. Predstavljajo tudi odlično izhodišče za bodoče strokovnjake na področjih kreativnih in medijskih industrij, umetnosti, varstva, interpretacije in upravljanja kulturne dediščine ter kulturnega turizma. Naši diplomanti, magistri in doktorji znanosti so uspešni na različnih delovnih mestih, od malih in velikih medijskih podjetij do galerij in muzejev; od dediščinskih ustanov do turističnih destinacij; od diplomatskih služb do različnih nevladnih organizacij in raziskovalnih institucij. Cultural Studies. The Programs That Don’t Kill Your Ideas. Cultural Studies is an exciting field at the intersection of the humanities and social sciences. It offers energetic new takes on everyday life, culture and art, and encourages creativity, critical thought, and social responsibility. Cultural Studies provides tools for observing, grasping, and intervening into trends and transformations in the ways we live our lives; at home, in the workplace, and out in the streets, online and off the grid. It is passionate about justice, equality, and sustainability, and committed to interrogating power relations in the modern world. Inspired by life, the undergraduate and graduate Cultural Studies programs offered by the University of Ljubljana’s Faculty of Social Sciences are designed to prepare you for life, today and in the new world, the one that we see forming in front of our eyes. We will help you on your way to make it more just, more sustainable, and more fun. Our programs are built around courses that encourage you to understand the world from the perspectives of cultural anthropology, film and media studies, studies of various popular-cultural forms, such as videogames; science and technology studies, gender studies, religion studies, ethnic studies, philosophy, and critical theory. These perspectives are supported by courses designed to develop your creative skills by engaging with classical and new media – from cinema to TikTok; and formats – from novels to memes. In short, while broadening their intellectual horizons and acquiring interdisciplinary research skills, our students write, design, and create content. Offering transferable skills and developing flexibility and strong interdisciplinary analytical skills, our programs are ideal for content creators of various kinds, including influencers, social activists, and media editors, as well as producers of various kinds of popular culture. They are a great starting point for future specialists in the quickly developing fields of the creative and media industries, arts, heritage protection, interpretation, and management, and cultural tourism. Our graduates are successful in various workplaces, from small and large media companies to galleries and museums; from institutions managing cultural heritage to those that work in tourism; from diplomatic services to various NGOs and research institutions.
04/05/2026
Kako se danes različne generacije spominjajo Josipa Broza - Tita? O tem sta v oddaji Sami naši na Prvi spregovorila naša raziskovalca Natalija Majsova in Jernej Kaluža.
Prvi program
Alena Begić: “Občutek nepripadnosti in mejnosti je moj življenski in literarni modus operandi."
16/04/2026
V sredo, 22.4., poteka na FDV informativni dan za podiplomski študij, na katerem predstavljamo tudi magistrski program Kulturnih študij.
Potek:
16.00 - nagovor prof. dr. Žiga Vodovnik in pomenkovalnice s študentkami in študenti o njihovih izkušnjah v Veliki dvorani FDV,
16.45 - predstavitev magistrskega programa Kulturnih študij v predavalnici 4.
Program Kulturnih študij usposablja študentke in študente za ustvarjalno in kritično delovanje ter ponuja poglobljeno spoznavanje širokega spektra kulturnih področij. Pri tem program ponuja tudi zajeten in zanimiv nabor izbirnih predmetov: Retro in kulture spominjanja, Študije seksualnosti, Religije in kulture v 21. stoletju, Filmske študije in praktikum snemanja filma, Kognitivni študije glasbe, Kulture nasilja, Sodobna književnost in družbene ideologije, Balkanske študije itn.
Magistrski študij 2 stopnje
FDV ponuja raznovrstne dodiplomske, magistrske in doktorske programe. Skrbi za razvoj komunikologije, kulturologije, politologije in sociologije. Specifične in številne študijske programe krasi velik delež izbirnih vsebin in povezanost s prakso. Fakulteta omogoča mednarodne izmenjave, predvsem ...
13/04/2026
Med 20. in 24. aprilom 2026 na FDV - Fakulteta za družbene vede organiziramo obsežen dogodek z naslovom Strategije dekolonizacije in delo s spominom v popularni kulturi (Decolonization Strategies and Memory Work in Popular Culture).
🔮Dogodek poteka v okviru raziskovalnega projekta Mempop: Mnemonic Aesthetics and Strategies in Popular Culture in je nastal v sodelovanju kulturološkega Centra za proučevanje kulture in religije z mednarodnim kulturološkim združenjem Association for Cultural Studies, Slovenska kinoteka in kolektivom Nimaš Izbire.
🔮Program obsega mednarodno konferenco (20.-21.4.), vključno s plenarnima predavanjema Davida Mwambarija ("The Politics of Vernacular Memory: Locality, Crisis, and the Work of Memory") in
Madine Tlostanove ("Can the Abandoned Remember, Create, Re-Future? Imagining Popular Cultural Strategies for Re-Existence in the Looming Poly-Crisis").
🔮Po sklenitvi konferečnega dela sledi niz delavnic (v sklopu t.i. inštituta ACS) in super spremljevalni program filmskih projekcij v Slovenska kinoteka (Obzorja skupnega: spominsko delo in postjugoslovanski film, 22.-24.4.) ter zaključni glasbeni dogodek v Channel Zero (Nimaš izbire X MEMPOP: Ljubljanacore, 24.4., od 20:30).
📚Konferenco bo spremljala tudi razstava knjig s širšega kulturološkega področja.
Z veseljem vas vabimo na naslednje predavanje v okviru delovne skupine NECS - European Network for Cinema and Media Studies za feministično in q***r raziskovanje. Tokrat gostimo Jasmino Tumbas (University at Buffalo), ki bo predstavila predavanje z naslovom »Q***r in feministična jugoslovanska diaspora ter (de)integrirajoče tkivo odpora v sodobni umetnosti in kulturi.« Dogodek bo potekal v ponedeljek, 13. aprila, ob 18.00.
Povezava do srečanja: https://uni-lj-si.zoom.us/j/94484137972
V tem predavanju Tumbas teoretizira sodobno umetnost iz postsocialističnega jugoslovanskega prostora skozi prizmo q***r in feministične diaspore. Skozi analizo q***r in feminističnih del umetnic in umetnikov jugoslovanskega porekla, ki danes delujejo v diaspori, bo med drugim obravnavala performanse Christiana Guerematchija kot je Blaq Tito, spolno zaznamovane predstavitve migrantskega in diaspornega življenja pri Tanji Ostojić, performans Cuntslime Power against Predatory Kaputtalismus Mateje Meded, delo Landscapes of Resistance Marte Popivoda in Ane Vujanović ter militantni odpor kolektiva Roma Armee proti rasizmu, stereotipom in rasnemu nasilju v Evropi. Z razbijanjem nacionalističnih in heteronormativnih okvirov ter s q***r reinterpretacijo dediščin jugoslovanskega socializma, antifašističnega odpora, gibanja neuvrščenih, črnskosti in temnopoltosti ti umetniki in umetnice prevprašujejo jugoslovansko (de)integracijo ter razkrivajo protislovja v identitetnih politikah in reprezentaciji v sodobni umetnosti in kulturi: njihova umetnost destabilizira fiksne identitete, moralno integriteto in idejo evropske pripadnosti.
Jasmina Tumbas (doktorica umetnostne zgodovine, Duke University) je izredna profesorica sodobne umetnostne zgodovine in performativnih študij na Oddelku za globalne študije spola in seksualnosti na University at Buffalo. Je avtorica knjige “I Am Jugoslovenka!” Feminist Performance Politics during & after Yugoslav Socialism (Manchester University Press, 2022), ki je prejela nagrado Barbara Jelavich Book Prize za leto 2023. Knjiga je bila leta 2026 prevedena v slovenščino pri založbi MGL. Ob podpori raziskovalnega sklada Gender Institute (2023), štipendije Getty Research Institute (2024) in štipendije Andy Warhol Foundation Arts Writers Grant trenutno pripravlja svojo drugo knjigo z naslovom Q***r and Feminist Yugoslav Diaspora: Art of Resistance Beyond Nationhood. Njena souredniška monografija Contemporary Art in the Post-Yugoslav Space: Case Studies in Hauntology je izšla pri založbi Routledge oktobra 2025. Tumbas sodeluje tudi kot urednica posameznih sklopov v projektu Cultural History of the Avant-Garde in Eastern and South-Eastern Europe (Brill). Njene raziskave so bile objavljene v revijah ArtMargins, Camera Obscura: Feminism, Culture, and Media Studies, Art Monthly, Art in America, ASAP Journal in Zeitschrift für Kunstgeschichte.
Foto: iz filma Marta Popivoda: Landscapes of Resistance.
ENG: We are pleased to invite you to the next talk in the NECS Feminist and Q***r Research Workgroup. This time, we are hosting Jasmina Tumbas (University at Buffalo), who will present a talk titled “Q***r and Feminist Yugoslav Diaspora and the (Dis)integrating Fabric of Resistance in Contemporary Art and Culture.” The event will take place on Monday, 13 April at 18:00 CET (17:00 GMT). Meeting link: https://uni-lj-si.zoom.us/j/94484137972
In this talk, Tumbas theorizes contemporary art from the Post-Socialist Yugoslav space through lens of q***r and feminist diaspora. Offering an analysis of q***r and feminist works by Yugoslav-rooted immigrants now dispersed in diasporas, Tumbas will discuss, among others, Christian Guerematchi’s performance works as Blaq Tito, Tanja Ostojić’s gendered expositions of migrant and diasporic life; Mateja Meded’s Cuntslime Power against Predatory Kaputtalismus performance; Marta Popivoda’s and with Ana Vujanović’s Landscapes of Resistance; and Roma Armee’s militant resistance against racism, stereotypes, and racial violence in Europe. Disrupting nationalist and heteronormative frameworks while q***ring legacies of Yugoslav socialism, anti-fascist resistance, non-alignment, Blackness, and Brownness, these artists q***r Yugoslav (dis)integration and reveal contradictions in identity politics and representation in contemporary art and culture: their art unsettles fixed identities, moral integrity, and European belonging.
03/04/2026
Izšla je tematska številka revije Apparatus z naslovom Q***r Memories, ki sta jo uredili Jasmina Šepetavc in Katja Čičigoj.
Številka prinaša prispevke o kvir spominu in avdiovizualni dediščini v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Članki med drugim ponujajo empirično dekonstrukcijo ideje cenzure kvir filmov v socialistični Madžarski (Kata Benedek), premislek o arhivskih praksah skrbi v povezavi s kvir filmsko in video dediščino (Dagmar Brunow) ter obravnavo reprezentacij LGBTQ+ zgodovin in spominov v prostoru nekdanje Jugoslavije (Anamarija Horvat). Esej o filmih Anatolyja Belova in Oksane Kazmine se osredotoča na ukrajinsko kvir filmsko krajino (Olena Syaivo Dmytryk), pogovora o samoniklem kvir arhiviranju na Balkanu (Neja Berger) in z režiserko ter vsestransko umetnico Kuklo (Tisa Troha) pa zarišeta prakse kvirovske skrbi in spominjanja v naši regiji.
Revija je odprtodostopna, zato vabljene_i k branju:
V Izoli bo med 10. in 14. junijem potekal 22. mednarodni festival Kino Otok - Isola Cinema. V organizacijo festivala vsako leto vabijo mlade prostovoljce_ke, ki jih zanima vpogled v zakulisje organizacije festivala in druženje z drugimi ljubitelji filma na plaži.
V zameno za pomoč so prostovoljci_ke deležni akreditacije, ki jim omogoča brezplačen vstop na vse filmske lokacije, 3 obroke na dan in prenočevanje v kampu.
Bunker v prihodnjih tednih vabi na predstavi zanimivih formatov: »FUN FACT« slovensko-estonske zasedbe in »Predpreteklik« estonskega ustvarjalca Marta Kangra. Predstavi sta sodobni, kritični in tudi zabavni.
📯 Za vse FDV-jevce so pri Bunkerju pripravili vstopnice po simbolični ceni 1 €. Ob tem prosijo za predhodno rezervacijo na [email protected] s pripisom FDV.
O liku in kulturnemu fenomenu serijskega morilca je v oddaji Intelekta spregovorila tudi naša antropologinja Eva Vrtačič.
Serijski morilec je temni dvojnik kavboja, negativni arhetip tega istega individualizma
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem...