Pedagoški inštitut/Educational Research Institute

Dr. Ana Kozina je kot plenarna predavateljica sodelovala na Evropski konferenci učiteljev psihologije EFPTA Conference 2026, ki je 17. in 18. aprila potekala v Ljubljani.

V predavanju z naslovom “Teachers’ burnout in focus: The role of social-emotional competencies and diversity awareness” 🎓 se je osredotočala predvsem na načine podpore dobrobiti učiteljic in učiteljev 💛🧠

Izpostavila je pomen socialno-čustvenih kompetenc 🤝 ter ozaveščenosti o raznolikosti 🌍 kot ključnih dejavnikov pri preprečevanju izgorelosti in krepitvi kakovostnega ter vključujočega izobraževalnega okolja 📚✨

🔔 Opomnik: prijave so še vedno odprte!

🎓 Ponovno vabimo osnovne šole iz Obalno-Kraške, Zasavske in Pomurske regije ter vse srednje šole v Sloveniji k sodelovanju v projektu ARISE: Opolnomočenje šol za ustvarjanje pravičnejših učnih okolij

📌 Zakaj sodelovati?
👉 Krepitev šolske kulture, vključenosti in enakosti za vse učence/-ke in dijake/-inje 🤝
👉 3-letni program: nacionalno usposabljanje → mentorska podpora → medšolsko učenje 📚✨

🗓 Rok za prijavo se bliža, a še ni prepozen – prijave zbiramo do 6. maja 2026! ⏳

👉 Več informacij in prijava: https://www.pei.si/raz.../projekti/arise/vabilo-sodelovanje/

Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom

🎓 Vabimo osnovne šole iz Obalno-Kraške, Zasavske in Pomurske regije ter vse srednje šole v Sloveniji k sodelovanju v projektu ARISE: Opolnomočenje šol za ustvarjanje pravičnejših učnih okolij

📌 Zakaj sodelovati?
👉Krepitev šolske kulture, vključenosti in enakosti za vse učence/-ke in dijake/-inje
👉3-letni program: nacionalno usposabljanje → mentorska podpora → medšolsko učenje

🗓 Prijave do: 6. maja 2026

👉 Več informacij in prijava: https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/projekti/arise/vabilo-sodelovanje/

Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom

S tem ko se izognemo reševanju družbenih problemov, krivdo in odgovornost pa preprosto zvalimo na pleča posameznika. Metka Kuhar in Irena Bolko (FDV - Fakulteta za družbene vede) poudarjata: »Duševno zdravje mladih nam zato ne pove le, kako se počutijo oni, temveč tudi, koliko varnosti, stabilnosti, opore in pravičnosti kot družba zagotavljamo generacijam, ki prihajajo za nami. Če želimo manj stisk in več odpornosti, ne potrebujemo le več programov za obvladovanje stresa. Potrebujemo več sidrišč: v družinah, šolah, skupnostih in sistemu. V tem smislu so mladi lakmusov papir družbe – ne zato, ker bi bili šibki, temveč zato, ker pogosto prvi začutijo, ko življenjske razmere postanejo pretežke.«

Alternator Misliti znanost

https://www.alternator.science/sl/daljse/ne-popravljajmo-mladih-popravimo-zivljenjske-okoliscine/?fbclid=IwY2xjawRWk0NleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeuoWsqurqkzfkkepaD2-MAnR75Ui122gGU8iLDbdrcOboUneZnKgr6o-6x5c_aem_isIEjPaHuh1justjXH-6-A

Ne popravljajmo mladih – popravimo življenjske okoliščine Članke in osnutke člankov sprejemamo na naslov [email protected], obenem pa z veseljem odgovorimo tudi na vsebinska in tehnična vprašanja.

Z veseljem sporočamo, da sta sodelavki Pedagoškega inštituta sodelovali na mednarodni konferenci INPACT 2026 - International Psychology Applications Conference and Trends, kjer sta predstavili dva prispevka. 📚✨

🔹 dr. Klaudija Šterman Ivančič je predstavila prispevek z naslovom “Mathematical Wellbeing Predictors of Mathematics Achievement in Different Educational Tracks: Case of Slovenia”.
Raziskava, ki temelji na podatkih PISA 2022, osvetljuje pomembno vlogo matematične dobrobiti pri učnih dosežkih. Rezultati kažejo, da sta matematična anksioznost in matematična samoučinkovitost ključna napovednika uspešnosti, ne glede na izobraževalni program. Ugotovitve poudarjajo pomen krepitve socialno-čustvenih vidikov učenja ter podpornih odnosov med učitelji_cami in učenci_kami.

🔹 mag. Ana Mlekuž pa je v soavtorstvu z dr. Ano Kozina in dr. Tino Pivec predstavila prispevek “Supporting Teacher Well-being Through School Leadership”.
Študija, ki vključuje več kot 1.100 učiteljev_ic, preučuje vpliv vodstvenih praks na dobrobit učiteljev_ic. Rezultati kažejo, da kakovostno vodenje pomembno prispeva k boljšim izidom (npr. večjemu zadovoljstvu pri delu in večji samoučinkovitosti), vendar neposredno ne blaži vpliva vsakodnevnih delovnih obremenitev.

📊 Obe raziskavi pomembno prispevata k razumevanju dejavnikov dobrobiti v izobraževanju, tako pri učencih_kah kot pri učiteljih_cah, ter odpirata priložnosti za razvoj bolj podpornih učnih okolij.

🎓 Vabimo osnovne šole iz Obalno-Kraške, Zasavske in Pomurske regije ter vse srednje šole v Sloveniji k sodelovanju v projektu ARISE: Opolnomočenje šol za ustvarjanje pravičnejših učnih okolij

📌 Zakaj sodelovati?
👉Krepitev šolske kulture, vključenosti in enakosti za vse učence/-ke in dijake/-inje
👉3-letni program: nacionalno usposabljanje → mentorska podpora → medšolsko učenje

🗓 Prijave do: 6. maja 2026

👉 Več informacij in prijava: https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/projekti/arise/vabilo-sodelovanje/

Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom

🍀 21. aprila 2026 na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika organiziramo zaključno konferenco projekta Lead for Ecojustice.
Vabljeni, da se nam pridružite, če:
✅ vas zanima več o ekološki pravičnosti;
✅ bi želeli slišati, kaj sploh ekološka pravičnost je;
✅ se kdaj sprašujete o etičnih in filozofskih razsežnostih odnosa do narave ter o pomenu vzgoje in izobraževanja za razvoj okoljske odgovornosti;
✅ bi radi slišali, kakšnih akcij so se lotile sodelujoče šole;
✅ imate željo, da bi tudi na vaši šoli stopili naproti skrbnejšemu odnosu z naravo, vendar še zbirate ideje za prvi korak.

Vabljeni vsi, ki vas zanima razvoj trajnostno naravnanih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

Prijave zbiramo, dokler ne zapolnimo prostih mest: https://forms.gle/5rffd3sfs1diSKzg9

Pismenost ne pomeni zgolj “znati brati, pisati in razumeti”. Če jo opredelimo le kot skupek merljivih spretnosti, spregledamo, da gre najprej za kulturno prakso, vselej vpeto v zgodovinske okoliščine, družbene odnose in tehnološka okolja – od peresa in papirja do zaslonov in umetne inteligence.

V okviru pravkar uspešno pridobljenega projekta O branju, pisanju in rokoborbi: Konceptualiziranje pismenosti v digitalni dobi, (ARIS J6-70236, vodja dr. Janja Žmavc) raziskujemo historična in sodobna pojmovanja pismenosti in pri tem izhajamo iz aktualnega protislovja: v številnih državah OECD pismenost v zadnjem desetletju stagnira ali celo upada, hkrati pa jo izobraževalne politike postavljajo vse više na seznam pričakovanj. To med drugim odpira tudi vprašanje, ali pismenost danes opredeljujemo preozko in jo zato v šoli prepogosto razvijamo predvsem kot funkcionalno zmožnost.

Triletni projekt je zasnovan v štirih raziskovalni sklopih, in sicer kot kritična analiza prevladujočih pojmovanj pismenosti, historična analiza pismenosti kot telesne kulturne prakse, na rezultatih analiz oblikovana rekonceptualizacija pismenosti v kontekstu digitalne dobe ter sintezni premislek o na humanistični tradiciji utemeljeni pismenosti kot podlagi za sodobno vzgojo in izobraževanje.

Projektna skupina:
Dr. Janja Žmavc (Pedagoški inštitut), vodja
Dr. Sabina Autor (Pedagoški inštitut)
Lucija Zala Bezlaj (Pedagoški inštitut)
Dr. Igor Bijuklič (Pedagoški inštitut)
Dr. David Movrin (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Dr. Valerija Vendramin (Pedagoški inštitut)
Več o projektu:
https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/projekti/o-branju-pisanju-in-rokoborbi-konceptualiziranje-pismenosti-v-digitalni-dobi/

FOTO: ”Durisova šolska čaša” (zunanjost kiliksa), cca. 480 pr. n. št., Staatliche Museen zu Berlin, Antikensammlung (https://id.smb.museum/object/686551)

🍀Vabilo!🍀

Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom
vas vabi na zaključno konferenco projekta Lead for Eco-Justice, ki bo potekala 21. aprila 2026 na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika, Pod Hruševco 33, Vrhnika.

Namenjena je strokovnim delavkam in delavcem v izobraževanju, predstavnikom_cam univerz, ministrstev, občin ter vsem, ki vas zanima razvoj trajnostno naravnanih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

Prijave zbiramo do 10. aprila oziroma do zapolnitve prostih mest: https://forms.gle/5rffd3sfs1diSKzg9

Veselimo se srečanja z vami!

🍀Vabilo!🍀

Vabimo vas na zaključno konferenco projekta Lead for Eco-Justice, ki bo potekala 21. aprila 2026 na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika, Pod Hruševco 33, Vrhnika.

Namenjena je strokovnim delavkam in delavcem v izobraževanju, predstavnikom_cam univerz, ministrstev, občin ter vsem, ki vas zanima razvoj trajnostno naravnanih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

Prijave zbiramo do 10. aprila oziroma do zapolnitve prostih mest: https://forms.gle/5rffd3sfs1diSKzg9

Veselimo se srečanja z vami!

❗Vabilo k sodelovanju v nevro-kognitivni raziskavi❗

Pedagoški inštitut v Ljubljani vabi k sodelovanju v znanstveni raziskavi, ki preučuje razlike v delovanju možganov pri branju s papirja in z zaslona.

Prijava na [email protected]

Več informacij v slikah spodaj.
👇👇👇👇

🎙️Retorika – umetnost prepričljivega in premišljenega sporazumevanja

Retorika ni le antična teorija govorništva, temveč veščina jasnega, učinkovitega in utemeljenega izražanja, ki je ključna za naše vsakodnevno sporazumevanje. O sodobni retoriki, moči besed ter aktualnosti antičnih retoričnih načel v oddaji Posebne zgodbe govori dr. Janja Žmavc, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.

V oddaji retorika zaživi tudi v praksi – skozi nastop dr. Žmavc, izkušnje študenta na odru AGRFT, učencev in učenk OŠ Polzela ter razmišljanja prof. dr. Marka Stabeja.

🎧 Oddajo si lahko ogledate tukaj:
https://365.rtvslo.si/arhiv/posebne-zgodbe/175201221

Retorika Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulati...

📚 Kaj prispeva k pozitivnemu razvoju učiteljev in učiteljic?

Razumevanje mehanizmov pozitivnega razvoja učiteljev in učiteljic je ključno pri nagovarjanju družbenih potreb po zaposlovanju in ohranjanju visoko motiviranih učiteljev in učiteljic v sistemu vzgoje in izobraževanja.

Izvirni znanstveni članek dr. Ane Kozina in dr. Tine Pivec predstavi in empirično preveri inovativen teoretični model: Model pozitivnega razvoja učiteljev in učiteljic kot preplet notranjih dejavnikov in zunanjih dejavnikov ki vodi k bolj pozitivnim (zadovoljstvo pri delu) in manj negativnim izidom (izgorelost) učiteljic in učiteljev in je mediiran s pozitivnimi odnosi učiteljev in učiteljic z učenci in učenkami, s sodelavci in sodelavkami ter z vodstvom šole.

Prispevek še posebej izpostavi pomen prepleta notranjih in zunanjih dejavnikov, še posebej izpostavi vlogo zunanjih dejavnikov, ter kakovosti odnosov učiteljic in učiteljev z učenkami in učenci ter vodstvom šol.

Izvirni znanstveni doprinos odpira nove raziskovalne poti na področju razvoja učiteljev in učiteljic ter ponuja pomembna izhodišča za oblikovanje podpornih praks in politik, ki lahko prispevajo k zmanjševanju izgorelosti in krepitvi zadovoljstva učiteljic in učiteljev v Sloveniji in širše.

👉 Članek je prosto dostopen na:
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0742051X2600096X