ZRC SAZU

Bi slovenščina lahko obstajala brez dvojine? Dvojina je posebnost, na katero smo Slovenci radi ponosni. A od kod sploh prihaja in zakaj se je ohranila prav v slovenščini?

V oddaji Jezikanje na radiu Val 202 je jezikoslovka dr. Tjaša Jakob z Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnila, da dvojina ni slovenski izum, temveč dediščina davne praindoevropščine. Danes je med državnimi jeziki Evropske unije prav slovenščina edina, ki jo še ohranja v tako celoviti obliki.

Zanimivo pa je, da dvojina po Sloveniji ne živi povsod enako: v prekmurskih govorih je zelo dosledna, medtem ko je v nekaterih primorskih narečjih skoraj ni več. Kljub temu ostaja ena najprepoznavnejših značilnosti slovenskega jezika, ne le slovnična posebnost, ampak tudi način izražanja bližine, povezanosti in intimnosti.

In če vas zanima: trojine v slovenščini nimamo, jo pa poznajo nekateri jeziki oddaljenih otoških skupnosti po svetu.

Povezava do oddaje v prvem komentarju.

Kaj se zgodi, ko znanost ne olepšuje prihodnosti, umetnost pa ne ponuja tolažbe?

Vabljeni na odprtje pop-up razstave 'Vse moje katastrofe' akademske slikarke Milanke Fabjančič, ki skozi hiperdetajlne ilustracije sooča obiskovalce z vprašanji preživetja človeštva, podnebnih sprememb, tehnologije in družbe.

📅 Danes, 8. junija 2026, ob 19.00
📍 Atrij ZRC, Ljubljana

Ob odprtju bo potekal tudi pogovor z avtorico, predstavili pa bomo posebno številko revije Alternator Misliti znanost // Preživetje človeštva.

Prvim obiskovalcem ob nakupu revije podarimo ekskluzivno zbirateljsko polo nalepk z motivi iz razstave, ki jih bo avtorica tudi podpisala.

Poglejmo resnici v obraz. Skupaj.

Več o dogodku v komentarju.

Azil Knjigarna Milanka Fabjančič

Kako nastane občutek sebe? Zakaj nekateri vzorci v odnosih vztrajajo skozi generacije? In ali je mogoče zaceliti zgodnje čustvene rane?

Ob 1. juniju, svetovnem dnevu ozaveščanja o narcistični zlorabi, so novo oddajo Poti iz labirintov, ki jo program Omra soustvarja z Radiem Helsinki, posvetili temi narcisizma.

V pogovoru odpirajo vprašanja o oblikovanju občutka sebe v otroštvu, pomenu čustvene prisotnosti in odzivnosti staršev, medgeneracijskem prenosu narcističnih dinamik ter njihovih posledicah v partnerskih odnosih. Spregovorijo tudi o možnosti rasti, spremembe in oblikovanja bolj stabilnega občutka sebe, jasnejših meja ter globlje bližine z drugimi.

🎧 Povezava do oddaje v prvem komentarju

Ob 1. juniju, svetovnem dnevu ozaveščanja o narcistični zlorabi, je nova oddaja Poti iz labirintov, ki jo soustvarjamo z Radiom Helsinki, prinesla pogovor o – narcisizmu. Gostji Jasmine Godec sta bili Silvana Kokol, psihoanalitična psihoterapevtka, in doc. dr. Katarina Možina, predavateljica na SFU Ljubljana. Oddaja je odprla kup vprašanj: Kako se pri otroku oblikuje občutek sebe? Kakšno vlogo imajo zrcaljenje, čustvena prisotnost in odzivnost staršev ter kaj se zgodi, kadar otrok ni dovolj viden, slišan ali sprejet? Kako se narcistične dinamike oblikujejo v družini, prenašajo med generacijami in kažejo v partnerskih odnosih? Ali je po zgodnjih ranah mogoča rast — bolj stabilen občutek sebe, jasnejše meje in večja sposobnost za bližino? Oddajo, ki je bila na sporedu v soboto, 30. maja 2026, lahko poslušate tukaj: https://cba.media/779681

Kaj nam živali na situlah pripovedujejo o življenju v železni dobi?

Na zanimivem predavanju v torek, 9. junija ob 13.00, z naslovom Onkraj kulise: vloga živalskih upodobitev v slovenski situlski umetnosti, boste skozi podobe živali na znamenitih situlah odkrivali, kako so ljudje pred več kot 2.500 leti razumeli svet okoli sebe.

So bile živali le okrasni motivi ali nosilke globljih pomenov? Katere vrste so najpogosteje upodabljali in kaj nam njihove podobe razkrivajo o vsakdanjem življenju, okolju in verovanjih železnodobnih skupnosti?

O teh vprašanjih b***a spregovorila arheologa dr. Adrienne Frie in dr. Kevin Garstki z Univerze v Wisconsinu, ki svoje raziskave posvečata prav odnosom med ljudmi in živalmi v prazgodovinski Sloveniji.

📅 Torek, 9. junij 2026, ob 13.00
📍 Gosposka dvorana, Gosposka ulica 16, Ljubljana

Vstop je prost. Dobrodošli!

Plašč Vaške situle (risba po Stare F. 1955, Priloga 1, KiM 1 (izvorno Arheološki katalogi Slovenije 1))

Narodni muzej Slovenije / National Museum of Slovenia

Kaj nam lahko ljudsko izročilo pove o naravnih nesrečah, ki so zaznamovale življenje pred stoletji?

Nova monografija Marije Klobčar, Zvonovi so sami zapeli. Naravne nesreče in kolektivni spomin, raziskuje sledi enega najusodnejših dogodkov v zgodovini naših krajev, potresa leta 1348. Čeprav je o njem ohranjenih malo pisnih virov, njegovi odmevi živijo v pripovedih o jezerih, podorih, zmajih, nenavadnih krajevnih imenih in spremembah, ki so preoblikovale slovensko pokrajino.

Knjiga prepleta folkloristiko, zgodovino, geologijo in kolektivni spomin ter odpira vprašanje, kako velike katastrofe še stoletja zatem oblikujejo družbo, kulturo in naš odnos do prostora.

📖 Potovanje med miti, znanostjo in spominom od Kamnika do Dobrača, od ljudskih povedk do najnovejših geoloških raziskav.

Povezava do knjige v prvem komentarju.

Vabljeni na potovanje skozi milijone let naravne zgodovine in tisočletja človeške preteklosti.

V prvem delu razstave Skrivnosti zaklada s Stranic boste spoznali izjemne najdbe iz bronaste in železne dobe ter strokovne rekonstrukcije orodja, orožja in nakita, drugi del razstave pa razkriva bogastvo fosilov in mineralov iz kamnoloma Stranice.

📅 Otvoritev razstave bo v četrtek, 11. junija 2026, ob 19. uri.
📍 Splošna knjižnica Slovenske Konjice

Razstava bo na ogled vse do začetka septembra.

📚🌈 V sredo se je Atrij ZRC za nekaj ur spremenil v prav posebno knjižnico.

V sklopu praznovanja meseca ponosa ste bili povabljeni v Živo knjižnico, kjer si obiskovalci niste izposojali knjig, temveč ljudi in njihove zgodbe. Med 'živimi knjigami' so bili mama geja, avtist, gej in teolog, ženska na testosteronu in drugi, ki so bili pripravljeni deliti svoje izkušnje in odgovarjati na vprašanja o tem, kako doživljajo svet in kako svet doživlja njih.

Vsak pogovor je bil priložnost za srečanje, razumevanje in rušenje predsodkov. Če je po teh iskrenih prvoosebnih pripovedih danes vsaj nekaj ljudi svet pogledalo z nekoliko širše perspektive, potem je bil namen dogodka dosežen.

🏳️‍🌈 Mavrična zastava skupnosti LGBTIQ+, ki bo ves junij plapolala na pročelju stavb ZRC SAZU, nas bo pri tem opominjala, da se razumevanje začne s poslušanjem. 💜 Naj vihra radoživo in sproščeno.

Hvala vsem 'živim knjigam', obiskovalcem in ekipi Žive knjižnice za navdihujoče popoldne.

Legebitra

🌍 Kako ogljik potuje skozi kraški svet?

Med 15. in 19. junijem 2026 bo v Postojni potekala 33. Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, letos posvečena temi Poti ogljika v krasu. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Udeleženci bodo raziskovali, kako se ogljik porazdeljuje in shranjuje v kraških sistemih, kako so med seboj povezani različni ogljikovi rezervoarji ter kakšno vlogo imajo pri nastanku jam in drugih kraških pojavov.

Vabljeni raziskovalci, študenti in vsi, ki vas zanima kras, da izmenjate znanje ter skupaj odpirate nova vprašanja o enem najbolj značilnih in skrivnostnih pokrajin našega planeta.

Povezava do več informacij v prvem komentarju.

🏛️ 10. junija obeležujemo svetovni dan art nouveauja, umetnostnega sloga, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja zaznamoval podobo številnih evropskih mest, tudi Ljubljane.

Ob tej priložnosti vas vabimo na voden ogled 'Maks Fabiani in nekdanji Slovenski trg', ki ga bo vodil izr. prof. dr. Franci Lazarini.

📍 Miklošičev park, Ljubljana
📅 8. junij ob 18.00

Sprehod bo osvetlil zgodovino in urbanistični pomen današnjega Miklošičevega parka ter Fabianijevo vlogo pri oblikovanju secesijske Ljubljane po potresu leta 1895.

Dogodek poteka tudi ob izidu nove knjižice iz zbirke 'Umetnine v žepu', posvečene Maksu Fabianiju.

Več informacij o dogajanju na povezavi v prvem komentarju.

Vljudno vabljeni!

Raziskovalci so odkrili novo vrsto kačjega pastirja! Novo odkritje ni pomembno le za poznavanje tamkajšnje biodiverzitete, temveč tudi opozarja na nujnost varovanja mokrišč in deževnih gozdov, kjer številnim vrstam grozi izginotje zaradi izgube habitatov.

Madagaskar, ena najbolj biotsko raznovrstnih pokrajin na svetu, je znova razkril svojo skrivnost. Slovenski in poljski raziskovalci so opisali novo endemično vrsto kačjega pastirja, poimenovano *Paragomphus matroka*.

Odkritje je rezultat slovenske znanstvene odprave na Madagaskar, ki so jo konec leta 2024 organizirali raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in ZRC SAZU pod vodstvom prof. dr. Matjaža Kuntnerja. V zavarovanem gozdnem območju Tsitongambarika so naleteli na nenavadno temno obarvan primerek, za katerega se je pozneje izkazalo, da gre za povsem novo vrsto za znanost.

Madagaskar je dom več kot 180 vrst kačjih pastirjev, skoraj 80 % pa jih ne živi nikjer drugje na svetu.

🔬 Vsaka nova vrsta je košček sestavljanke, ki nam pomaga bolje razumeti in varovati naravni svet.