Oddelek za krajinsko arhitekturo

Med prejemniki priznanj za pomembna umetniška dela tudi član našega oddelka, Andrej Bašelj. Čestitamo!

https://www.uni-lj.si/novice/2026-06-03-promocija-330-doktoric-in-doktorjev-znanosti-ter-podelitev-23-priznanj-za-umetniska-dela-univerze-v-ljubljani

📸 Katja Kodba/STA

Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana
Biotehniška fakulteta
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

105 PETKOV: magistrska naloga JAVNI PROSTOR KOT PROSTOR KONFLIKTA: DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI 2020 – 2022.
Jure Gruden, maj 2026.

Magistrsko delo raziskuje odnos med protesti ter fizičnimi in simbolnimi lastnostmi javnega prostora v Ljubljani na podlagi petkovih kolesarskih protestov med letoma 2020 in 2022. Pokaže, kako lastnosti prostora vplivajo na potek demonstracij in kako se prostor uporablja kot orodje za doseganje političnih ciljev. Z analizo več kot 1900 objav na družbenih omrežjih in spletnih portalih medijskih hiš je bil izdelan kartografski prikaz tras vseh 105 petkovih kolesarskih protestov. Analiza dogajanja na Trgu republike kot osrednjem prizorišču protestov pa dokazuje, da arhitekturna artikulacija prostora ni nevtralna. Aktivnost artikulacije prostora se najbolj očitno kaže v bitki za praznino: policija je s postavljanjem ograj vzpostavljala praznino nadzora, protestniki pa so praznino razumeli kot prostorsko manifestacijo svojega političnega boja. Ugotovitve potrjujejo, da uporaba prostora med protesti ni naključna: tako protestniki kot policija so v svoje akcije vpotegnili arhitekturo, kar kaže, da javni prostor v času konfliktov ni le pasivno ozadje, temveč aktivno sredstvo za izražanje civilnega nezadovojstva z oblastjo.

Biotehniška fakulteta
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani
Glas ljudstva
Pravna mreža za varstvo demokracije

A short space of time - practice-based research at DFLA

Dermot Foley je diplomiral na University College Dublin, Univerzi v Greenwichu in Umetniški akademiji v Edinburghu. Leta 2001 je v Dublinu ustanovil podjetje DFLA. Leta 2010 je bil uvrščen na seznam »Europe 40-Under-40«, med doktorskim študijem na Univerzi RMIT pa je bil štipendist programa ADAPT-r. Je ustanovni partner raziskovalnega projekta EU FP7 TURAS in partner EU COST Action OBSERVISTA, njegove praktične raziskave pa vključujejo ponovno uporabo gradbenih odpadkov v javnem prostoru. Poučuje in objavlja na mednarodni ravni, do leta 2024 pa je bil izredni profesor na UCD. Delo DFLA je mogoče videti v dveh monografijah – DFLA; Chronologies of Practice at Dermot Foley Landscape Architects (2022) in Artifice (2011). Na lanskem mednarodnem bienalu krajinske arhitekture v Barceloni se je s projektom Bridgefoot park v Dublinu uvrstil med finaliste.

Irski krajinski arhitekt Dermot Foley bo v sklopu interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Umetnost predstavil svojo izkušnjo doktorskega študija na Univerzi RMIT in kako je ta vplivala na njegovo kasnejšo prakso. Po predavanju se bo z njim o tem, kako vidi raziskovanje v umetnosti na področju krajinske arhitekture, pogovarjala prof. dr. Ana Kučan.

16. junij ob 17h

Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana
Biotehniška fakulteta
ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

S študenti drugega letnika Bsc študija krajinske arhitekture, smo v sklopu predmeta Rastline za ozelenjevanje raziskovali mediteransko vegetacijo slovenskega primorja in si ogledali izbrane zelene mestne površine Kopra. Nismo pa pozabili na zabavni del terenskih vaj in na sproščanje na plaži Debelega rtiča.

📸 Tomaž Podboj

Biotehniška fakulteta
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Na letošnjem Dnevu očarljivih rastlin so naše študentke Ula, Brina, Vita in Loti, osnovnošolcem skozi igrivo ustvarjanje maket odprle vrata v svet krajinske arhitekture in jim pokazale, kako pomembno vlogo imajo rastline pri načrtovanju vrtov.

Biotehniška fakulteta
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

V kulturnem centru v Škocjanu na Dolenjskem je do 1. septembra 2026 na ogled razstava študentov 3. letnika, ki skozi krajinskoarhitekturno raziskovanje premišljajo prihodnost središča kraja. V času, ko se tradicionalne funkcije mestnih in vaških jeder spreminjajo pod vplivom družbenih, okoljskih in ekonomskih procesov, postaja javni prostor ključno orodje za ponovno vzpostavljanje lokalne identitete in socialne povezanosti.

Študentski projekti izhajajo iz razumevanja krajevnega središča kot odprtega sistema odnosov — med ljudmi, programi, krajino in infrastrukturo. Študenti predlagajo različne scenarije, ki poudarjajo prilagodljivost, različne rabe in postopno transformacijo prostora. Javne površine niso več obravnavane zgolj kot posamezni fragmenti prostora okrog obstoječih stavb, praviloma namenjeni parkiranju avtomobilov, temveč kot enotno oblikovan javni prostor, v katerem se prepletajo vsakdanji rituali (dogodki, tržnica ipd), spontana srečevanja in kolektivne izkušnje.

Poseben poudarek je namenjen potrditvi obstoječih programov in reinterpretaciji obstoječih prostorskih potencialov: Cvetkin pašnik, prometne površine, fragmenti odprtega prostora ... S subtilnimi prostorskimi intervencijami, od oblikovanja trga pred kulturnim centrom, zelenih parkirišč, skupnostnih programov do taktičnih urbanističnih strategij, študenti raziskujejo, kako lahko že majhne spremembe sprožijo bolj učinkovito rabo prostora in družbene učinke.

Razstava razkriva tudi pedagoški proces kot laboratorij idej. Akademsko okolje omogoča kritično distanco do ustaljenih praks ter spodbuja eksperiment, spekulacijo in interdisciplinarno razmišljanje. Projekti zato predstavljajo premišljene predloge, ki odpirajo razpravo o vlogi javnega prostora v sodobni družbi. Razstava vabi obiskovalca k razmisleku o tem, kako lahko oblikovanje javnega prostora postane proces gradnje odnosov, pripadnosti in skupne prihodnosti kraja.

Študenti so pripravili rešitve v studiu pod mentorstvom doc. Darje Matjašec in doc. Nejca Florjanca.

Biotehniška fakulteta
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Študij krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani letos praznuje 50-letnico ustanovitve. Leta 1976 se je začel vpis v redni štiriletni dodiplomski študij, takrat še poimenovan študij urejanja krajine.

Ob tej priložnost smo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje 23. aprila letos organizirali okroglo mizo »Ljubljanska šola krajinske arhitekture: tradicija in prihodnost«. Pogovarjali smo se o družbenem kontekstu ustanovitve študija, razvoju in spremembah študija do danes ter zlasti o aktualnosti izhodiščnih konceptov za sodobne izzive urejanja krajine. V razpravi so sodelovali častni gost prof. dr. Janez Marušič, prof. dr. Mojca Golobič, dr. Maja Simoneti, doc. dr. Pavel Gantar, doc. Darja Matjašec in prof. dr. Aleš Vodopivec, pogovor pa je vodila prof. dr. Ana Kučan.

Študij je v začetku sedemdesetih let zasnoval profesor Dušan Ogrin (1929 – 2019). Ločil ga je od hortikulture in dendrologije ter ga oblikoval v samostojen in enovit program načrtovanja krajine na vseh ravneh in v vseh merili, kar je razlikovalna značilnost ljubljanske šole krajinske arhitekture še danes tudi v mednarodnem okolju. Pri tem mu je bil v pomoč, ob doc. dr. Niki Kravanja in nekaterih drugih, zlasti profesor dr. Janez Marušič, utemeljitelj varstvenega planiranja. Študij urejanja krajine je bil tudi prvi interdisciplinarni študij na Univerzi v Ljubljani, katerega program so poleg profesorjev z Biotehniške fakultete izvajali tudi profesorji z drugih fakultet UL, strokovnjaki iz prakse, v načrtovalskih seminarjih pa so sodelovali tudi gostje iz tujine.

Okrogla miza v Fužinskem gradu je tako prvi v nizu dogodkov, s katerimi bo Biotehniška fakulteta do konca študijskega leta 2026/2027 obeleževala 50-letnico začetka izobraževanja za poklic krajinskega arhitekta v Sloveniji.

Biotehniška fakulteta
MAO Slovenija
DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Landezine
IPoP - Inštitut za politike prostora
Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

𝗩 𝗽𝗼𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗲𝗸, 𝟮𝟱. 𝗺𝗮𝗷𝗮, 𝗼𝗯 𝟭𝟰.𝟬𝟬, Oddelek za krajinsko arhitekturo (Biotehniška fakulteta) in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) vabita na 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿 𝘀 𝗧𝗶𝗹𝘆𝗲𝗻 𝗠𝘂𝗰𝗶𝗸, ki se bo odvil 𝗻𝗮 𝗨𝗟 𝗔𝗟𝗨𝗢, 𝗗𝗼𝗹𝗲𝗻𝗷𝘀𝗸𝗮 𝗰𝗲𝘀𝘁𝗮 𝟴𝟯, 𝘃 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗮𝘃𝗮𝗹𝗻𝗶𝗰𝗶 𝟭𝟭𝟰 (atelje Katedre za fotografijo).

Tilyen Mucik, vizualna umetnica in alumna UL ALUO, bo spregovorila o svojih pogledih na reprezentacijo narave. Pogovor organiziramo v okviru projekta 𝙁𝙡𝙤𝙧𝙖 𝙣𝙚𝙘𝙧𝙤𝙥𝙤𝙡𝙚𝙤𝙨, ki se ukvarja s paradoksom prevladujoče prakse urejanja pokopališč z umetnim cvetjem. Umetno cvetje zgovorno materializira naše nelagodje ob vračanju v naravo. S Tilyen se b***a o vprašanju, kaj pomeni pieteta do narave, ko je narava že v izhodišču simulirana, pogovarjala prof. dr. Ana Kučan (UL BF) in izr. prof. Peter Rauch (UL ALUO).

Projekt 𝘍𝘭𝘰𝘳𝘢 𝘯𝘦𝘤𝘳𝘰𝘱𝘰𝘭𝘦𝘰𝘴 je zasnovan interdisciplinarno, saj vključuje študente_ke krajinske arhitekture na UL BF ter študente_ke fotografije, grafičnega oblikovanja in industrijskega oblikovanja na UL ALUO.


UL umetnost


📷 Plant-Based, Dahlia on Hydrangea, Tilyen Mucik, 2024

STROKOVNA KONFERENCA IN HACKATHON NA TEMO ZELENE INFRASTRUKTURE 🌿

Vabimo vas na Strokovno konferenco in Hackathon na temo zelene infrastrukture v okviru projekta ZeleNatura, Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027.

📅 Kdaj? 26. maj 2026
📍 Kje? Univerza v Zagrebu – Agronomska fakulteta

Dogodek skupaj organizirata Univerza v Zagrebu – Agronomska fakulteta in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani z namenom spodbujanja razvoja trajnostnih, podnebno odpornih in biotsko raznovrstnih urbanih prostorov.

🌍 STROKOVNA KONFERENCA

Strokovna konferenca je namenjena strokovnjakom, raziskovalcem, študentom in vsem, ki jih zanima zelena infrastruktura in upravljanje urbanih prostorov.

Glavne teme:
- Zelena infrastruktura v mestih
- Prilagajanje podnebnim spremembam
- Vpliv toplotnih otokov
- Urbana biotska raznovrstnost
- Praktične in projektne rešitve za prihodnost

Program vključuje predstavitve projektnih partnerjev, strokovnjakov in raziskovalcev ter predstavitev rezultatov hackathona.

Udeležba na konferenci je brezplačna ob predhodni prijavi, začetek programa pa je predviden ob 13:00.

🔗 Prijava: https://forms.gle/qRB5Vq1SCoZoApY29
⌛ Rok za prijavo: 19. maj 2026

💡 HACKATHON ZELENE INFRASTRUKTURE

Hackathon je posebej namenjen študentom in mladim strokovnjakom s področja biotehnike, krajinske arhitekture in sorodnih ved.

Registracija udeležencev bo potekala od 8:15 do 8:45, nato sledi oblikovanje ekip in začetek dela. Udeleženci bodo delali v interdisciplinarnih ekipah (3–5 članov) na razvoju konceptualne, a izvedljive rešitve za izboljšanje degradiranega prostora. Lokacija naloge bo predstavljena na dan dogodka.

Od udeležencev se pričakuje vključevanje elementov zelene infrastrukture, izboljšanje biotske raznovrstnosti, mikroklime in podnebne odpornosti prostora ter ohranjanje njegove družbene in izobraževalne funkcije ob upoštevanju tehnične in finančne izvedljivosti.

Za najboljše ekipe so zagotovljene nagrade.

Udeležba je brezplačna ob predhodni prijavi, število mest je omejeno.

🔗 Prijava: https://forms.gle/2ZvQsCU6d8gQBfK47
⌛ Rok za prijavo: 19. maj 2026

Za dodatne informacije:
Sandra Skendžić, mag. ing. agr., [email protected]

Biotehniška fakulteta
Sveučilište u Zagrebu Agronomski fakultet

DŠKA
DKAS - Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije
ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije