Oddelek za klasično filologijo, FF UL

Vljudno vabljeni na razstavo 𝐈𝐳𝐠𝐮𝐛𝐥𝐣𝐞𝐧𝐨 𝐬 č𝐚𝐬𝐨𝐦: 𝐬𝐫𝐞𝐝𝐧𝐣𝐞𝐯𝐞š𝐤𝐢 𝐫𝐨𝐤𝐨𝐩𝐢𝐬𝐧𝐢 𝐟𝐫𝐚𝐠𝐦𝐞𝐧𝐭𝐢. Otvoritev bo v sredo, 27. maja, razstava pa bo na ogled med 27. majem in 5. septembrom 2026 v Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice.
Avtorica razstave je umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob, strokovna sodelavca sta mag. Marijan Rupert in Marjeta Šušterčič, za oblikovanje je poskrbel Maj Blatnik. Razstavo bo spremljal bogat katalog, ki so ga pripravili v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete UL.

Nekaj besed iz opisa razstave:
"To je prva razstava v Sloveniji, kjer so oder zavzeli fragmenti: ob predstavitvah rokopisov – zlasti tistih z mikavnim slikarskim okrasom – niti ne pomislimo na zgovornost fragmentov. In teh je samo v ljubljanskih knjižnicah in arhivih najmanj 1500: po večini so preostanki rokopisov iz naših cerkvenih, samostanskih in posvetnih zbirk – torej zastopajo veliko število knjižnih enot, ki so bili nekdaj prisotni pri nas in so imeli bralce, avtorje, prepisovalce. Zelo pozno, predvsem po letu 1500, so se domačemu gradivu pridružili fragmenti, ki so jih v tujih tiskarnah uporabili za okrepitev sešitih tiskanih pol – danes so oboji postali nepogrešljivi del evropske intelektualne dediščine." (Več o vsebini lahko preberete na povezavi https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/izgubljeno-s-casom?utm_medium=email&utm_source=newsletter_1719&utm_campaign=test2&utm_id=1719)

"V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilijeve Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V petnajstem delu se Odisej vrne na rodno Itako, kot berač obišče ženo Penelopo in v tekmi z lokom premaga ženine snubce. Del je poimenovan po heksametru iz Homerjeve Odiseje Zdajci, ko v dvajsetem letu uzrl je spet gospodarja … v njem so zajeti 17., 19., 20. in 21. spev Odiseje."

Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 15 V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilijeve Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V petnajstem delu se Odisej vrne na rodno Itako, kot berač obišče ženo Penelopo i...

Vabilo za doktorske študente:

🔎 [ 𝐑𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐩𝐨𝐝𝐚𝐭𝐤𝐢 𝐢𝐧 𝐍𝐑𝐑𝐏: 𝐝𝐞𝐥𝐚𝐯𝐧𝐢𝐜𝐚 𝐳𝐚 𝐝𝐨𝐤𝐭𝐨𝐫𝐬𝐤𝐞 š𝐭𝐮𝐝𝐞𝐧𝐭𝐞 ] 🔎

🗓️ Kdaj: 𝟐𝟎. 𝟓. 𝟐𝟎𝟐𝟔, 𝟗.𝟎𝟎–𝟏𝟐. 𝟑𝟎
📍 Kje: 𝐔𝐋 𝐅𝐅, 𝐌𝐨𝐝𝐫𝐚 𝐬𝐨𝐛𝐚
🧑 Ciljna publika: 𝐝𝐨𝐤𝐭𝐨𝐫𝐬𝐤𝐢 š𝐭𝐮𝐝𝐞𝐧𝐭𝐢 𝐔𝐋 𝐅𝐅

ℹ️ Izvedeli boste:
• kaj so raziskovalni podatki in kakšna so osnovna načela ustreznega ravnanja z njimi (s posebnim poudarkom na družboslovju in humanistiki),
• kako pripraviti podatkovno objavo in izbrati ustrezen repozitorij,
• kako izpolniti UL predlogo obrazca Načrt za ravnanje z raziskovalnimi podatki.

Zasnova delavnice z manjšim številom udeležencev omogoča individualen pristop in pogovor o konkretnih vprašanjih, vezanih na izvedbo raziskave doktoranda oziroma doktorandke.

𝐏𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: na e-naslov [email protected] 𝐝𝐨 𝐬𝐫𝐞𝐝𝐞, 𝟏𝟑. 𝐦𝐚𝐣𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟔, oziroma do zapolnitve prostih mest.

Vljudno vabljeni!

Filozofska fakulteta UL

𝘚𝘭𝘪𝘬𝘢 𝘫𝘦 𝘷𝘻𝘦𝘵𝘢 𝘪𝘻 𝘗𝘳𝘪𝘳𝘰č𝘯𝘪𝘬𝘢 𝘰 𝘯𝘢č𝘳𝘵𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘳𝘢𝘷𝘯𝘢𝘯𝘫𝘢 𝘻 𝘳𝘢𝘻𝘪𝘴𝘬𝘰𝘷𝘢𝘭𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘱𝘰𝘥𝘢𝘵𝘬𝘪 (𝘶𝘳. 𝘚𝘰𝘯𝘫𝘢 𝘉𝘦𝘻𝘫𝘢𝘬, 2025).

»𝗭𝗴𝗼𝗱𝗼𝘃𝗶𝗻𝗮 𝗳𝗶𝗹𝗼𝗹𝗼𝗴𝗶𝗷𝗲: 𝗺𝗲𝗱 𝗽𝗿𝗲𝘁𝗲𝗸𝗹𝗼𝘀𝘁𝗷𝗼 𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗶𝗵𝗼𝗱𝗻𝗼𝘀𝘁𝗷𝗼«

V četrtek, 7. maja 2026, ob 14:00 vljudno vabljeni v Modro sobo Filozofske fakultete na mednarodni seminar v okviru mreže Euronotos.

𝗣𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗸𝗻𝗷𝗶𝗴𝗲 𝗘𝗹𝗲𝗻𝗶 𝗞𝗮𝗿𝗮𝗻𝘇𝘁𝗼𝗹𝗮, Δημώδης πεζός λόγος του 16 αιώνα

Od 15. do 20. 4. bo na Oddelku za klasično filologijo FF UL v okviru programa Erasmus+ gostovala prof. dr. Eleni Karantzola z Egejske univerze v Grčiji, ugledna strokovnjakinja za zgodovinsko jezikoslovje in zgodovino grškega jezika v zlasti mlajših οbdobjih.
V okviru gostovanja bo predstavila tudi delo Δημώδης πεζός λόγος του 16 αιώνα (Ljudska prozna besedila 16. st.), ki jo je izdala l. 2023 v sodelovanju z Eleni Kakulidi-Panu in s Katerino Tiktopulu. Gre za referenčno izdajo novogrških besedil iz sicer slabo poznanega obdobja, ki je sledilo padcu Konstantinopla.

Več o avtorici Ελένη Καραντζόλα: https://dms.aegean.gr/en/faculty-members/karantzola-eleni/

Predstavitev bo potekala na Filozofski fakulteti UL, 𝘃 č𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟭𝟲. 𝟰., 𝗼𝗯 𝟭𝟴.𝟬𝟬 𝘃 𝘂č𝗶𝗹𝗻𝗶𝗰𝗶 𝟯𝟰𝟱 (3. nadstropje levo).

Vljudno vabljeni!

Filozofska fakulteta UL
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo UL FF
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL

🎉📚 [Osrednja humanistična knjižnica FF (OHK FF) praznuje 30 let!]🎂📖

Letos obeležujemo 𝟑𝟎. 𝐨𝐛𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐎𝐇𝐊 𝐅𝐅. Njene 𝐤𝐨𝐫𝐞𝐧𝐢𝐧𝐞 𝐬𝐞𝐠𝐚𝐣𝐨 𝐯𝐬𝐞 𝐝𝐨 𝐥𝐞𝐭𝐚 𝟏𝟗𝟏𝟗, ko so ob ustanovitvi fakultete začele nastajati 𝐩𝐫𝐯𝐞 𝐬𝐞𝐦𝐢𝐧𝐚𝐫𝐬𝐤𝐞 𝐤𝐧𝐣𝐢𝐳̌𝐧𝐢𝐜𝐞. 🏛️ 𝟑. 𝐚𝐩𝐫𝐢𝐥𝐚 𝟏𝟗𝟗𝟔 se je 18 oddelčnih knjižnic formalno združilo v Osrednjo humanistično knjižnico FF, kot jo poznamo danes. Iz skromnih seminarskih zbirk je zrasla v 𝐧𝐚𝐣𝐯𝐞𝐜̌𝐣𝐨 𝐟𝐚𝐤𝐮𝐥𝐭𝐞𝐭𝐧𝐨 𝐤𝐧𝐣𝐢𝐳̌𝐧𝐢𝐜𝐨 𝐔𝐧𝐢𝐯𝐞𝐫𝐳𝐞 𝐯 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐢🎓 in eno največjih v Sloveniji ter predstavlja pomembno središče znanja 🧠, ki 𝐳̌𝐞 𝐯𝐞𝐜̌ 𝐤𝐨𝐭 𝐬𝐭𝐨𝐥𝐞𝐭𝐣𝐞 𝐩𝐨𝐝𝐩𝐢𝐫𝐚 𝐬̌𝐭𝐮𝐝𝐢𝐣 𝐢𝐧 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞. 🔍📖

Ponosni smo na bogato tradicijo, znanje in skupnost, ki jo soustvarjamo že desetletja. Hvala vsem, ki ste del naše zgodbe! 🙏✨

V počastitev okroglega jubileja se bo skozi leto zvrstilo več dogodkov, o katerih vas bomo sproti obveščali preko družbenih omrežij. 📅📣 Toplo vabljeni! 😊📚

fakulteta UL
Oddelka Za Arheologijo
Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko, FF LJ
za klasično filologijo, FF UL

📚✨ [ Testni dostop do zbirke The Philosopher’s Index with Full Text ] ✨📚

Konzorcij COSEC je na pobudo Osrednje humanistične knjižnice pridobil testni dostop do The Philosopher’s Index with Full Text, ki je na voljo do 30. aprila 2026. 📅

The Philosopher’s Index with Full Text omogoča dostop 𝐝𝐨 𝐜𝐞𝐥𝐨𝐭𝐧𝐢𝐡 𝐛𝐞𝐬𝐞𝐝𝐢𝐥 𝐬𝐤𝐨𝐫𝐚𝐣 𝟑𝟓𝟎 𝐳𝐧𝐚𝐧𝐬𝐭𝐯𝐞𝐧𝐢𝐡 𝐫𝐞𝐯𝐢𝐣 𝐢𝐳 𝐯𝐞𝐜̌ 𝐤𝐨𝐭 𝟑𝟎 𝐝𝐫𝐳̌𝐚𝐯 🌍 𝐢𝐧 𝐯 𝐩𝐫𝐢𝐛𝐥𝐢𝐳̌𝐧𝐨 𝟑𝟎 𝐣𝐞𝐳𝐢𝐤𝐢𝐡 🗣️. Pokriva ključna področja filozofije, kot so 𝐞𝐭𝐢𝐤𝐚, 𝐩𝐨𝐥𝐢𝐭𝐢𝐜̌𝐧𝐚 𝐟𝐢𝐥𝐨𝐳𝐨𝐟𝐢𝐣𝐚, 𝐟𝐢𝐥𝐨𝐳𝐨𝐟𝐢𝐣𝐚 𝐳𝐧𝐚𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢, 𝐩𝐚 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐬̌𝐭𝐞𝐯𝐢𝐥𝐧𝐚 𝐬𝐩𝐞𝐜𝐢𝐚𝐥𝐢𝐳𝐢𝐫𝐚𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐝𝐫𝐨𝐜̌𝐣𝐚.

Testni dostop je omogočen 𝐝𝐨 𝟑𝟎. 𝟒. 𝟐𝟎𝟐𝟔 𝐳 𝐥𝐨𝐤𝐚𝐜𝐢𝐣 𝐔𝐋, 𝐂𝐓𝐊 𝐢𝐧 𝐍𝐔𝐊 📍; 𝐨𝐝𝐝𝐚𝐥𝐣𝐞𝐧 𝐝𝐨𝐬𝐭𝐨𝐩 𝐣𝐞 𝐨𝐦𝐨𝐠𝐨𝐜̌𝐞𝐧 𝐳𝐚 𝐜̌𝐥𝐚𝐧𝐞 𝐤𝐧𝐣𝐢𝐳̌𝐧𝐢𝐜 𝐔𝐋, 𝐂𝐓𝐊 𝐢𝐧 𝐍𝐔𝐊 💻🌐.

🔗𝐕𝐬𝐭𝐨𝐩𝐧𝐚 𝐭𝐨𝐜̌𝐤𝐚: http://nukweb.nuk.uni-lj.si/login?url=https://research.ebsco.com/c/vw7ceg/?db=pif

Vabljeni, da raziščete zbirko. 😊📖

Med 26. in 28. marcem 2026 je na Filozofski fakulteti UL potekala konferenca 𝗘𝘂𝗿𝗼𝗽𝗮 𝗖𝗶𝗰𝗲𝗿𝗼𝗻𝗶𝗮𝗻𝗮, namenjena preučevanju Ciceronovega govora Pro Archia, njegovi recepciji, pripravi novega komentarja v več evropskih jezikih ter didaktiki klasičnih jezikov in zgodovine. Projekt koordinirajo dr. Lidewij van Gils (Univerza v Amsterdamu), dr. Andrea Balbo in dr. Ermanno Malaspina (Univerza v Torinu), dr. Stephan Busch (Univerza v Trierju), dr. Charles Guérin (Univerza Sorbonne v Parizu), dr. Christoph Pieper (Univerza v Leidnu) ter dr. David Movrin (Univerza v Ljubljani).

Govor, v katerem je Ciceron branil v Rimu živečega grškega pesnika Arhija pred grožnjo izgona, velja za najneobičajnejšega od Ciceronovih sodnih govorov zlasti zato, ker je govornik v nastop vključil visoko pesem izobrazbi ter književnosti. Mednarodna ekipa raziskovalcev, profesorjev in študentov se je osredotočila na problem recepcije ter razumevanja Cicerona v stoletjih, ki so sledila Petrarkovemu odkritju rokopisa leta 1333. Posebej se je posvetila vprašanju, kako zastaviti komentar, ki bo današnjemu bralcu olajšal razumevanje; nizozemska koordinatorja sta predstavila tudi pregledno spletno platformo, ki ponuja vrsto možnosti, kako vse te informacije uporabiti pri poučevanju latinščine, grščine, zgodovine ter književnosti.

Udeleženci so v odzivih poleg kvalitete prispevkov izpostavili tudi dobro organizacijo, sodobno tehnično opremo prostorov, ki je omogočala sodelovanje tudi na daljavo, ter dinamičen program, ki je poleg predavanj in delavnic ponujal vrsto priložnosti za neformalno navezavo stikov. Najbolj prisrčno jedrnat je bil komentar profesorja z Univerze v Torinu: Giorni bellissimi!
(poročilo in fotografije: izr. prof. dr. David Movrin)

Filozofska fakulteta UL

𝓜𝓪𝓽𝓲𝓬𝓪 𝓹𝓸𝓭 𝔃𝓿𝓮𝔃𝓭𝓪𝓶𝓲
Prijazno vabljeni na predstavitev tretjega dela OVIDIJEVIH METAMORFOZ, ki bo v sredo, 1. APRILA 2026, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).

O tretjem delu Ovidijevih Metamorfoz, ki jih je prevedla klasična filologinja Barbara Šega Čeh in so pred kratkim izšle pri Slovenski matici, se bo s prevajalko Barbaro Šega Čeh in prof. dr. Markom Marinčičem pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

***********************************************************************
Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze VII–IX.
Prevedla: Barbara Šega Čeh
Ovidijeve Metamorfoze, ena temeljnih mojstrovin antične poezije, so neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se napajajo ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura pa tudi filozofija in upodabljajoča umetnost.
Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset mitoloških preobrazb. Začnejo se s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja; prelivajo se druga v drugo, se prepletajo in upodabljajo preoblikovanje živega v živo in živega v mrtvo v razsežnosti med zemljo in vesoljem. Antični bogovi, ki so sužnji povsem običajnih človeških strasti in zablod, se že od stvarjenja sveta poigravajo z nižjimi božanstvi in z nemočnimi smrtniki ter uveljavljajo svoj brezprizivni božanski prav. Vsemogočni nebeščani, ki se na zemlji pojavljajo kar v človeški preobleki, jih preoblikujejo po mili volji in jih kaznujejo celo za svoje lastne moralne prestopke.
Tretja triada se začne s pohodom Argonavtov in nadaljuje z ljubeznijo med junakom Jazonom in čarovnico Medejo, ki se nato sprevrže v sovraštvo in tragedijo. Izbruhu kuge na otoku Ajgini sledi rojstvo novega ljudstva, nastalega iz mravelj, Atenec Kefal pa nehote smrtno rani ljubljeno Prokrido. Kraljična Skila se zaljubi v sovražnega kretskega kralja Minosa in izda očeta ter domovino. Tezej v kretskem labirintu ubije Minotavra in nehvaležno zapusti Ariadno, Dedal izgubi sina Ikara, lov na kalidonskega merjasca pa se konča z Meleagrovo smrtjo. Gostoljubna siromaka Filemon in Bavkida se spremenita v drevesi, bogoskrunskega Erizihtona doleti pravična kazen, Herkula pa kruta smrt pred apoteozo. Biblida umre od ljubezni do brata Kavna in Ifis v moški podobi dočaka ljubezen z Janto.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
https://www.slovenska-matica.si/events/matica-pod-zvezdami-66/?fbclid=IwY2xjawQ5rptleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEef2D9_VXHCdlco61kmQhMGR-jS_QwOOXxE-oehGiAC66BU_cYwAnPnnTo6gA_aem_Kf0Axh0NVDRLF865MjkH4g

Matica pod zvezdami - Slovenska matica 01.04.2026; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana Prijazno vabljeni na predstavitev tretjega dela Ovidijevih Metamorfoz, ki bo v sredo, 1. aprila 2026, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). O tretjem delu Ovidijevih Me...

V torek, 31. marca, in sredo, 1. aprila, vljudno vabljeni na Sejem akademske knjige Liber.ac. Poleg programa lahko v avli naše fakultete obiščete 25 razstavljavcev knjig slovenskih akademskih založb.

🔴 Vabljeni na prvi dan sejma Liber.ac!

Jutrišnji dan bomo začeli z otvoritvijo ob 10.00, ki jo bo pospremil Študentski pevski zbor Filozofske fakultete UL, nato sledi pester program pogovorov, predstavitev knjig in razprav z vidnimi imeni slovenske humanistike.

Od etimologije in literarne teorije do aktualnih družbenih vprašanj – vsak bo našel nekaj zase. Dan bomo zaključili z večernim koncertom kvarteta saksofonov Akademije za glasbo UL.

V avli naše fakultete vas pričakuje 25 razstavljavcev – vabljeni!
V sklopu sejma si lahko ogledate tudi zanimive razstave!

👉https://liberac.ff.uni-lj.si/program-liber-ac/