Facebook stran Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
01/09/2017
"Spoštovani kolegice in kolegi!
V Združenju Aufhebung vas vabimo na prvi jesenski dogodek letošnjega leta, predavanje Rachel Aumiller (U Hamburg) na temo "Walking in Circles. Hegel avec Smole on the Historical Repetition of Nothing". Dogodek bo potekal 7. septembra ob 7h v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7.
Podrobnosti so v priponki.
Vabljeni!
Lep pozdrav,
Gregor Moder"
Spoštovane, spoštovani!
Vljudno vabljeni na piknik Oddelka za filozofijo, ki bo v petek, 26.5.2017, v Kajak kanu klubu Ljubljana, Livada 31, s pričetkom ob 16. uri. Skupaj bomo preizkusili domet lastnih športnih moči skozi že tradicionalni košarkarski turnir, balinčkanje ali partijo badmintona. Prijetno in sproščeno vzdušje bomo popestrili z žarom in pijačo.
Prijazno vabljeni!
ŠFD
23/03/2017
Analytic Philosophy Department in Zagreb to be closed down Dear All, the bad news from Zagreb philosophy circles is that Croatian authorities intend to close down the analytic philosophy department in Zagreb, the one belonging to the Faculty of Croatian Studies.
Oddelek za filozofijo
vabi v četrtek, 1. 12. 2016, ob 16.20 v pred. 024,
na gostujoče predavanje
Od pojma življenja do etike življenja
izr. prof. dr. Hrvoje Jurić
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza Zagreb
Znanstveni center odličnosti za integrativno bioetiko, Zagreb / Reka / Split / Osijek
13/10/2016
Dan filozofije Svetovni dan filozofije, UNESCO, Zofijini ljubimci
13/10/2016
Javni razpis za sofinanciranje doktorskih študentov - generacija 2016 Univerza v Ljubljani objavlja Javni razpis za sofinanciranje doktorskih študentov – generacija 2016. Rok za prijavo je četrtek, 20. 10. 2016, do 12. ure. Več informacij objavljamo v razpisu.
Urnik za zimski semester 2016/17 - 2. stopnja
Urnik za zimski semester 2016/17 - 1. stopnja
27/08/2016
Razpis štipendij za nadarjene dijake in študente za šolsko oziroma študijsko leto 2016/17 – Mestna občina – Ljubljana 5. 8. 2016 Avtor: Ljubljana.si Rok za prijavo: 5. 9. 2016 Datum objave: 5. 8. 2016 Rok za prijavo: 5. 9. 2016 - dijaki Rok za prijavo: 5. 10. 2016 - študentje Mestna občina Ljubljana razpisuje 90 štipendij za nadarjene dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana, za šo...
11/06/2014
Nova knjiga raziskovalnega sodelavca dr. Saša Dolenca
The Genius Who Never Existed and other Short Stories from Science, History and Philosophy “Each chapter in this book explains a complex problem through moving, amusing and marvellous stories. Sašo Dolenc’s recurring theme is the elusive and often eccentric nature of inspiration; but in exploring it he covers an immense variety of subjects, from meteorology to micro...
Urad vlade RS za komuniciranje vabi na posvet:
"Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Urad Vlade RS za komuniciranje vas vabijo na posvet v izvedbi
Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) z naslovom
„Več Evrope - več Slovenije:
Renesansa 2.0: (re)vizija Evrope ali kam jo vodijo sodobni miselni tokovi“
v četrtek, 12. junija 2014, od 17.00 dalje v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani.
Evropska unija je bila prvotno zgrajena na temelju gospodarskega povezovanja, vendar je to že zdavnaj presegla in sodelovanje razširila še na druga, mehka področja vpliva. Pri evropski ideji gre namreč tudi za povezovanje različnih kultur in hotenj, ki prav tako ustvarjajo podobo Evrope. Temeljne kulturne vrednote so tako poleg človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic bistveni del evropskega projekta. Vloga umetnikov in znanstvenikov pri uveljavljanju teh vrednot v dobro evropskih državljanov in celotne Evropske unije je zato po mnenju Evropske komisije izjemno pomembna. Komisija je lansko leto začela s projektom „Nova zgodba Evrope“, s katerim poskuša Evropi vdihniti novo življenje. Zato je k sodelovanju povabila predvsem umetnike, intelektualce, znanstvenike, akademike, pa tudi druge evropske državljane, da skupaj premislijo zgodovino, vrednote, simbole in kulturne vidike, ki Evropejce povezujejo, in skupaj dorečejo novo vizijo Evrope.
Posledice gospodarske krize se prepletajo z že dlje časa trajajočo krizo zaupanja v evropski projekt. Zdi se, da je prepad med evropskimi političnimi in ekonomskimi elitami ter državljani postal večji, kot je bil kadarkoli v zgodovini združene Evrope. Ali lahko umetniki in intelektualci nagovorijo izzive, s katerimi se soočajo Evropska unija in države članice? Na kakšen način lahko pomagajo izgraditi skupno evropsko zavest in pripadnost?
Kulturniki in intelektualci lahko v marsičem prispevajo k ustvarjanju skupne vizije Evrope, to je dejstvo. Vprašanje pa je, ali jih Evropa želi slišati. Na deveti razpravi projekta Več Evrope – več Slovenije bo beseda tekla o viziji razvoja, skupnih vrednotah ter humanistični in kulturni bazi Evropske unije.
Program posveta:
16.30 – 17.00 Prihod in registracija
17.00 – 19.00 Razprava
Manca G. Renko, urednica portala AirBeletrina in mlada raziskovalka Univerze na Primorskem
dr. Dean Komel, filozof
dr. Alojz Ihan, pesnik, pisatelj in esejist
mag. Peter Tomaž Dobrila, samostojni kulturni delavec in ustanovitelj Kible
Blaž Golob, direktor inštituta GoForSight
dr. Luka Omladič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani"
Slovensko filozofsko društvo vabi na posvet:
"Spoštovani,
vljudno vas vabimo na simpozij Slovenskega filozofskega društva z naslovom »Kako si pomagati s filozofijo«, ki bo v sredo 11. junija 2014 v prostorih Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (Zbornična dvorana), s pričetkom ob 9. 30.
Akademska sfera se ne sreča pogosto z zahtevami, kot so bile nanjo naslovljene v zadnjem času. Razumljivo je, da gospodarska kriza napoti na iskanje vseh možnih načinov za soočanje z njo. Toda zahteva, ki se uniformno obrača na vse vede, postavlja nekatere od njih v zadrego. Vprašanje, kaj je »produkt« filozofije vpeljuje diskurz, na katerem je humanistika apriori postavljena v senco tistih ved, ki lahko nanj konkretno odgovorijo. Ki lahko nekaj postavijo »na polico«. Toda prav ta zahteva je bila že izrečena s strani visokih državnih uradnikov, ki so opozarjali, da iz te logike ne more biti izvzet nihče, »tudi družboslovci in humanisti ne, kljub temu, da so vsi, vključno z njimi, prepričani, da ne morejo storiti nič koristnega za gospodarstvo in da so pač pomembni kar tako, per se« (http://www.siol.net/priloge/kolumne/borut_roncevic/2012/05/akademski_karkolizem.aspx).
Na drugi stani se filozofiji ni potrebno skrivati za abstraktnim sklicevanjem na pomembnost »per se«. Spomniti se moramo, da so bile poglavitne civilizacijske pridobitve osnovane, legitimirane in reflektirane prav znotraj filozofskega mišljenja. Novoveška moderna Evropa – če se omejimo le na nekaj stoletij – je filozofski projekt par exellence. K njenim civilizacijskim pridobitvam lahko neskromno prištejemo vse od koncepta sekularnega dovrševanja človekove eksistence, preko institucionalne zaščite dostojanstva, pa do sodobne demokracije s človekovimi pravicami na čelu. V dvajsetem stoletju velja posebej izpostaviti emancipatorna gibanja in revizijo pojma so-bivanja preko nastanka delavskih in socialnih pravic, pravice do javnega šolanja, ter ostalega, kar sodi k »javni rabi uma«. Na vse zadnje, tudi obstoj naše države je bil prvič izrisan v filozofskem in humanističnem mišljenju.
Glede na vse to bi težko trdili, da filozofija ni 'praktična'. Žal pa je ustroj njenega učinkovanja izmed vseh ved verjetno najmanj pregleden. V Slovenskem filozofskem društvu se želimo odzvati na novo na novo nastalo situacijo in prispevati k rehabilitaciji vloge filozofskega mišljenja danes. S tem vprašanjem se moramo znati soočiti v prav vseh njegovih modalitetah, tudi vulgarnih: 'kaj filozofija sploh da družbi?', 'zakaj financirati nekaj takega, kot je filozofska raziskava?' Filozofija je v resnici povsod: mediji, kulturna produkcija, sodbe ustavnega sodišča, vodenje gospodarske, okoljske, šolske politike – vsi ti fenomeni temeljijo na jasnih filozofskih konceptih. Kakšna je pot od filozofskega mišljenja do naštetih fenomenov? Je lahko vodena ali mora biti spontana? Je pregledna ali ireduktibilno neopredeljiva? Je potrebno od filozofije pričakovati učinkovitost ali je najbolj učinkovita tedaj, če ji pustimo proste roke?
Na ta vprašanja bo skušalo odgovoriti trinajst predavateljev. Program simpozija je pripet.
Vljudno vabljeni,
Rok Svetlič, predsednik SFD"
