Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Zorec

Prebujanje skozi spreminjanje

Hiše hranijo spomine in vgrajeno energijo. Prizadevanja za trajnostno izgradnjo danes težijo k ponovni uporabi grajenega tkiva in odpiranjem prostorov skupnosti. Ima Ljubljana teh res dovolj ali se duši v interesih kapitala in novogradnjah generične estetike?

Kaj je skrivnost lepote vsakdanjega in kako jo prevajati v jezik prihodnjega časa? Iščemo zapuščene prostore, hiše, potrebne prenove, dediščino, ki se mora odpreti in prilagoditi potrebam našega časa, da bi ostala živa.

V treh merilih: soba, hiša, vrt, smo ustvarjali vizije alternativnih prihodnosti. “Prostori” Ljubljane, ki bi jih lahko izkoristil kapital, bi lahko postali tudi novi heterotopični prostori mesta.

mentorji:
prof. Maruša Zorec
doc. Uroš Rustja
asist. Andraž Keršič
dem: Julia Štrancar

avtorji prikazov: Ana Škufca, Matic Toni, Taja Vovk. foto: Nika Novak

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Žnidaršič

REZIDENCA - Arhitekturni odsev ideje države
Latinski glagol residére je sprva pomenil
"sedeti", "ustaliti se" ali "zadrževati se na mestu". V zgodovinskem razvoju pa je pridobil
preneseni pomen: predstavo o kraju, kjer se posameznik ustali in vztraja. Ko besedo postavimo v sodoben politični in simbolni okvir, ta pridobi dodatno razsežnost. Rezidenca ne
predstavlja več zgolj mesta bivanja, ampak kraj,
kjer se država zasidra v prostoru in času. V
tem se skriva njena dvojnost: na eni strani
predstavlja stalnost, trdnost in zasidranost,
na drugi strani pa, prav zaradi začasnosti političnih mandatov, opozarja na minljivost tiste, ki v njej prebivajo in nas zastopajo.
Svetovno znane predsedniške rezidence, Bela
hiša, Downing Street, Elizejska palača,
Kvirinal ali Palacio da Alvorada, nosijo dolgo tradicijo in večplastno simbolno vlogo. Ne glede na to, ali gre za skromne vrstne hiše ali mogočne palače, te stavbe niso zgolj domovanja voditeljev. So kraji,kjer se država
materializira v arhitekturi, kjer se prepleta politična navzočnost, državna
upodobitev in protokolarno dostojanstvo.
Slovenija pa je danes edina članica Evropske unije, in ena redkih držav na svetu, ki svoje predsedniške rezidence nima.

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Sadar

JAVN(A)O DELA? / STUDIO OHRID
Javna dela so temelj urbane infrastrukture in kakovosti življenja. Skozi zgodovino so spodbujala družbeni napredek – od zgodnjih sistemov, ki so omogočili človeško poselitev, do sodobnih odzivov na okoljske in družbene izzive. Njihova vloga pa je danes vse bolj spodkopana zaradi privatizacije in kratkoročnih razvojnih strategij.
To je posebej očitno v Ohridu, zgodovinskem objezerskem mestu pod zaščito Unesca, ki se sooča z razpadajočo javno infrastrukturo in demografskim upadom. Zasebni kapital privablja kratkoročne nastanitve turistov predvsem z izkoriščanjem obstoječih virov, brez vlaganja v trajnostni razvoj, zaradi česar javni prostor izgublja svojo družbeno funkcijo.
STUDIO OHRID na to odgovarja s podrobnim raziskovanjem javnosti ter produkcijo javne infrastrukture v različnih merilih – od efemernih festivalskih struktur in prenove vernakularnih objektov do večjih infrastrukturnih projektov.

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Fikfak

NASELJA BREZ PREBIVALCEV

Prazna naselja niso mrtvi prostori, temveč tišina, ki še nosi odmeve življenja. Njihova prenova ni le urbanistični in arhitekturni poseg, ampak poslušanje prostora, ki ni izgubil pomena, temveč glas. Ko ljudje odidejo, ostanejo ulice brez pogovorov in hiše brez svetlobe, a praznina postane možnost prihodnosti. Prenova pomeni vračanje življenja brez brisanja preteklosti: s potmi, javnimi prostori, senco, vrtovi in kraji srečanja. Naselje oživijo majhni znaki prisotnosti, ne velike geste. Arhitektura ostaja odprta in tiha, v sodelovanju z naravo, kot povabilo nekomu, ki bo prostor znova imenoval dom.

MENTORJI IN DEMONSTRATOR:
prof. dr. Alenka Fikfak
prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik
doc. dr. Janez P. Grom
dem. Benjamin Boben

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Dekleva

FA x (JOŽEF STEFAN)5

V seminarju A+U smo razvili pet pristopov k prostorskemu razvoju kampusa Inštituta Jožef Stefan (IJS) na Jamovi cesti v Ljubljani, ki nadaljujejo zastavljeno vizijo MESTA ZNANOSTI ob Gradaščici.
Inštitut je osrednja slovenska raziskovalna ustanova na področju naravoslovja in tehnologije. Iz prvotno jedrskega in fizikalnega raziskovanja se je razvil v multidisciplinarno raziskovalno središče za področja od nanomaterialov, prek informacijske tehnologije in UI, do okoljske, energetske in biotehnologije. Kampus se sooča s prostorskimi izzivi, ki jih narekuje povečanje števila zaposlenih; predvsem potreba inštituta po novih, fleksibilnih prostorih za razvoj znanosti, ter ureditev neustrezni skupnih prostorov v objektih in zunanjosti, kjer prevladuje promet.
Seminar odgovarja na izzive s petimi vzporednimi strategijami prostorskega razvoja, ki sledijo gradaciji od minimalnih intervencij v obstoječo strukturo do nove urbanistične vizije celotnega kampusa.

izr. prof. Aljoša Dekleva
asist. Denis Hitrec
asist. dr. Andrej Mahovič

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Teoretske prakse arhitekture

Ali so modernisti mislili arhitekturno?

Seminar Teoretske prakse arhitekture se je odzval na razstavo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Je narava moderna?
Izhodišče razstave je bilo vprašanje, ali so morda že modernisti razmišljali ekološko. Razstava se navezuje na aktualno problematiko podnebne krize in na vlogo, ki jo v tej krizi lahko igra arhitektura.
Sami pa začenjamo z nekim drugim vprašanjem: ali so modernisti mislili arhitekturno?
Zadali smo si nalogo, da na razstavi najdemo primere arhitekturnih premislekov, ki vztrajajo v času kot za svoj čas »neprimerna« dela; da jih pokažemo kot takšne primere, in, da s tem razkrijemo točke orientacije, ki lahko delujejo kot opora za poseganje v današnjo situacijo podnebne krize na način odpiranja možnosti
za njeno spremembo.

Foto Luka Karli

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Planišček

Iztekajoče se študijsko leto je bilo v seminarju Planišček izjemno pestro.
Zimski semester smo začeli z delovnim vikendom na Ravnah na Koroškem in zagonom interdisciplinarnega projekta »Intra-strukture«. V sodelovanju s študenti fotografije ALUO smo raziskovali presečišča arhitekture, umetnosti in skupnosti, prvi rezultati pa so nastali v sklopu mednarodnega študentskega natečaja »Catalysts of Resilience« (UIA 2026, Barcelona).
Skupina študentov je v medseminarskem projektu sodelovala z ZAG in NUK ter iskala lokacije in pasivne rešitve za stavbo novega arhiva NUK. Starejši študenti so se preizkusili na mednarodnem natečaju za novo šolo v Senegalu.
Letni semester smo otvorili z razstavo na Ravnah, nato pa se posvetili prenovi trga pred Kino Šiška, kjer naši predlogi namesto avtomobilov v ospredje postavljajo ljudi. Del študentov se je udeležil intenzivne mednarodne delavnice v Splitu, kjer so s kolegi iz Španije, Portugalske in Hrvaške razvijali stanovanjske modele in tipologije za vrnitev lokalnega življenja v turistificirano Dioklecianovo palačo. Referenčne arhitekturne primere, ki jih poznamo iz literature smo si v živo ogledali na ekskurziji na Majorko in Menorko.
Vabljeni na podstreho na ogled preseka našega ustvarjalnega leta!

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Perovič

Nove Stanežiče
Osrednji projekt seminarja je urbanistična in arhitekturna zasnova nove ljubljanske soseske
Nove Stanežiče. Naloga temelji na izhodišču
urbanistične zasnove studia SUPA ter spodbuja razmislek o eksperimentalni montažni modularni gradnji, participaciji stanovalcev, DIY gradnji, samoorganizaciji in fleksibilnih bivalnih
modelih.
Soseska je zasnovana kot celovit urbani ekosistem, ki poleg prometnih in infrastrukturnih rešitev s selitviji remize LPP iz Šiške, vključuje tudi zelene in skupnostne
površine, športne objekte, izobraževalne
in socialne programe (vitce, šole, domove za starejše), javne in servisne vsebine (večnamensko dvorano, zdravstveni in gasilski
dom) ter prostore za sodobne oblike dela.

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Glažar

V okviru seminarja Glažar smo v študijskem letu 2025/26 nadaljevali sodelovanje z Mestno občino Celje in izvedli druge urbanistično-arhitekturne delavnice DESTINACIJA CELJE. Mentorji, študenti in študentke UL FA smo skupaj z Mestno občino Celje in Urbanističnim studiem Prostorož raziskovali prostorske potenciale treh krajevnih skupnosti: Ljubečna, Šmartno ter Teharje–Bukovžlak. Delo je potekalo na terenu, skozi participatorne delavnice, pogovore z lokalnimi prebivalci, društvi in šolami, ter na fakulteti, kjer smo projekte razvijali od merila urbanistične strategije do arhitekture. Z odkrivanjem identitete, vsakdanjih ritualov in scenarijev prihodnosti smo skozi placemaking, urbano presnovo, krožno arhitekturo in urbane akupunkture oblikovali nove prostorske strategije za ustvarjanje trajnostnih lokalnih destinacij.

/PREDSTAVITEV SEMINARJEV/ Seminar Filipič

od začasnega k trajnemu

Študenti urbanizma in arhitekture so na območju občin Kranjska Gora, Bohinj in Kobarid raziskovali prostorske značilnosti, razvojne izzive in potenciale območij, povezanih s Triglavskim narodnim parkom. Projekti temeljijo na interdisciplinarnem pristopu, ki vključuje poglobljene prostorske analize, razumevanje lokalne identitete ter preverjanje razvojnih hipotez skozi konkretne prostorske predloge. Obravnavali so revitalizacijo naselij, adaptivno ponovno rabo, trajnostno mobilnost, lokalno samooskrbo, zeleno in modro infrastrukturo ter razvoj vključujočih javnih prostorov in skupnostnih modelov bivanja.
Razstava skozi tematske sklope Vsezeleno, Povezano in Inovativno predstavlja prostor kot odprto platformo za trajnostni, odporni in lokalno utemeljeni razvoj. Študentski projekti tako vzpostavljajo prehod od začasnega k trajnemu ter oblikujejo vizije prihodnosti, ki temeljijo na povezanosti prostora, skupnosti in narave.

Ljubljanica . povezava . identiteta. habitat

Študenti urbanizma predstavljajo projekte, ki naslavljajo ključne izzive prostorskega razvoja mesta ob reki v skladu z Vizijo 2045. V ospredju raziskovanja je reka Ljubljanica kot povezovalna os mesta, habitat in nosilka identitete. Projekti temeljijo na prostorskih analizah, terenskem delu in preverjanju razvojnih hipotez skozi pristope »manj grajenega, več zelenega«, »mesto kratkih poti« ter »v najboljšem se dobro živi«. Predlogi poudarjajo pomen krožne plovne poti, peš in kolesarskih povezav ter razvoja zelene in modre infrastrukture. Spodbujajo vzdržno mobilnost, večnamensko rabo prostora, inkluzivnost javnega prostora ter razvoj vključujočih skupnostnih vozlišč. Ljubljanica postaja aktivni generator razvoja ter povezovalni, ekološki in identitetni okvir mesta prihodnosti.