Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU

Transkripcije posnetkov slovenskih ljudskih pesmi in melodij

https://ljudskaglasba.zrc-sazu.si/ je spletna aplikacija, ki omogoča pregledovanje prepisov zvočnih posnetkov ljudskih pesmi, nastalih pri terenskem delu raziskovalcev ljudske glasbe, pesmi in plesa z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Najdete jo neposredno na spletu ali preko portala Etnomuza (https://etnomuza.zrc-sazu.si/).
Glasbenonarodopisni inštitut je leta 1954 dobil snemalno napravo, prvi terenski posnetki so bili narejeni leta 1955. Snemanje na magnetofonske trakove je potekalo do leta 1994, ko so raziskovalci v celoti prešli na digitalno tehnologijo in snemanje na DAT kasete. V navedenem obdobju je bilo posnetih 1628 trakov, na vsakem traku pa je eno ali več terenskih snemanj. Vsaka transkripcija, torej prepis pesmi iz zvočnega posnetka na papir, pomeni prepis posamezne pesmi, ne celotnega traku. Vsi trakovi niso prepisani v celoti, zato zbirka ob nastanku obsega 8657 prepisov pesmi. Aplikacija je zasnovana tako, da bo omogočala sprotno dodajanje novih prepisov, tudi tistih iz digitalnih nosilcev zvoka.
V aplikaciji napredni iskalnik omogoča hitro iskanje po različnih parametrih. S pritiskom na »i« obiskovalec dobi natančna navodila, kako uporabljati iskalnik. Dodatno je omogočeno še iskanje po vsebinskih tipih, pokrajinah in po zemljevidu.
Vse, ki bi želeli iskati po gradivu Arhiva GNI vabimo, da najprej prebrskajo aplikacijo in na podlagi teh podatkov navežejo stik z inštitutom, saj jim bo to olajšalo iskanje po drugem gradivu. Prav tako je aplikacija precej nazoren prikaz tega, kaj se v arhivu da najti, za kakšno vrsto posnetkov gre in kaj to slovenska ljudska glasba sploh je.
Aplikacija je bila razvita v okviru projekta Spletna aplikacija transkripcij terenskih posnetkov (SRI-2405 RSF Transkripcije posnetkov) s sofinanciranjem Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Vabljeni k spletnemu raziskovanju slovenske ljudske glasbe!

V sredo, 3. junija 2026, je potekala spletna predstavitev portala ETNOMUZA (https://etnomuza.zrc-sazu.si/), digitalnega prostora Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, kjer predstavljamo zvočno, rokopisno, slikovno in video gradivo iz arhiva inštituta. Predstavili smo njegove zbirke: ETNOFON (https://etnomuza.zrc-sazu.si/etnofon/), DigGNI (https://etnomuza.zrc-sazu.si/diggni/), TranSloG (https://ljudskaglasba.zrc-sazu.si/), SLP (https://slp.zrc-sazu.si/index.html), Plesni zapisi (https://www.arzenal.si/sl/node/910) in KLIK V DOMOVINO (http://klikvdomovino.si/).
Sodelavke inštituta so predstavile posamezne zbirke portala, njihove vsebine ter možnosti uporabe in iskanja gradiva. Predstavitev je bila namenjena vsem, ki jih zanima novo in staro gradivo iz arhiva: raziskovalcem, pedagogom, študentom, ustvarjalcem, poustvarjalcem in širši javnosti.
Predstavljeno je bilo, kako dostopati do gradiva in kako iskati po zbirkah s čimer bo obiskovalcem spletišča omogočeno objavljeno gradivo uporabljati pri raziskovanju, poučevanju, poustvarjanju ali osebnem raziskovanju ljudske glasbe in plesa.
Portal nenehno nastaja v okviru raziskovalnega programa Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture (P6-0111), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

V četrtek, 4. junija 2026, vas ob 19. uri vabimo v Atrij ZRC na okroglo mizo o naravnih nesrečah in kolektivnem spominu, ki jo prirejamo ob izidu knjige dr. Marije Klobčar Zvonovi so sami zapeli. Naravne nesreče in kolektivni spomin (Založba ZRC, 2026; Glasbenonarodnopisni inštitut).

Avtorici se b***a pridružili še raziskovalka besednega izročila, zlasti folklornih pripovedi na Inštitutu za slovensko narodopisje dr. Barbara Ivančič Kutin in zgodovinarka, etnologinja in varuhinja narave Marjeta Keršič Svetel.

Monografija se vsebinsko večinoma naslanja na potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta. Na Slovenskem je bil ta potres skromno dokumentiran, zato raziskava sledi te naravne nesreče išče v izročilu o razlitjih drugih jezer, o podorih in zajezitvah, dokaze za silovitost potresa pa prepoznava tudi v kolonizaciji po potresu, toponimih in v izumrtju nekaterih trgov ter nastanku novih.

Ugotovitve primerja z izročilom o zmaju kot povzročitelju potresa in o nekaterih drugih mitoloških bitjih, vključno s sledmi ritualnih praks. Pri tem se sooča z različnimi interpretacijami podora na Dobraču in poleg disciplinarnih razlogov za te poglede razbira tudi družbena ozadja.

Študijo o potresu dopolnjuje analiza temeljnih družbenih, umetnostnih in duhovnih sprememb na Slovenskem v času po potresu, ki usodnost tega dogodka prepoznava tudi na teh ravneh. Spoznanja primerja z najnovejšimi geološkimi izsledki, ob nekaterih elementih izročila pa odpira še pogled na starejše katastrofe in na njihov vpliv na življenje Slovencev.

Vabljeni!

Prireditev v organizaciji Knjigarne Azil in Založbe ZRC sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Vabljeni na

predstavitev knjige dr. Marije Klobčar
ZVONOVI SO SAMI ZAPELI: NARAVNE NESREČE IN KOLEKTIVNI SPOMIN.

Prireditev bo v četrtek, 21. maja 2026, ob 19.45 v dvorani
Frančiškanskega samostana v Kamniku.

Avtorica bo predstavila izsledke poglobljene raziskave, ki jo je spodbudila teza o Šutni kot prvotnem Kamniku. Razreševanje zgodovinskega konteksta poimenovanja tega kamniškega predmestja je namreč vodilo v novo interpretacijo izročila o kamniškem jezeru, hkrati pa tudi v raziskavo potresa leta 1348, ki je v monografiji predstavljen kot vzrok za njegovo razlitje. Na Slovenskem je bil ta potres skromno dokumentiran, pričevanja o podoru na Dobraču pa v veliki meri razvrednotena, zato je bilo sledi te naravne nesreče mogoče iskati v izročilu o razlitjih drugih slovenskih jezer ter o podorih in zajezitvah, v krajevnih imenih, v izumrtju nekaterih trgov in nastanku novih, v kolonizaciji po potresu ter v nekaterih obredih. S spoznanji o silovitosti tega potresa monografija razkriva doslej prezrti mejnik v zgodovini Slovencev, ki je imel velike družbene, umetnostne in duhovne posledice, ob nekaterih elementih izročila pa odpira še pogled na starejše katastrofe in na njihov usodni vpliv na življenje Slovencev.
Monografijo je izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU pri Založbi ZRC. Izid knjige sta omogočili Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije s sredstvi iz leta 2025 ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Knjiga je izšla v okviru raziskovalnega programa »Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture«, št. P6-0111, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2257

V predstavitvi b***a s pesmimi, povezanimi z vsebino knjige, sodelovala Ana in Tomaž Plahutnik.

Vstop prost.

Z veseljem sporočamo, da je pri Založbi ZRC izšla monografija Maše K. Marty Odmev dóma: Glasba v slovenski skupnosti v Švici. Etnomuzikologinja Maša K. Marty, nekdanja sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, v njej obravnava glasbo na poti med Slovenijo in izseljenstvom v Švici skozi perspektive folklornih skupin, verskega okolja ter narodnozabavne glasbe kot najuspešnejšega slovenskega izvoznega žanra.

V Lizboni se te dni mudi mlada raziskovalka Anja Verderber, ki je na konferenci Sound, Music and Memory v organizaciji Univerze Catolica predstavila del svoje doktorske raziskave z naslovom From Dance Floor to Memory: Affective Soundscapes of the Veselica in Slovenia.

Ponosni smo, da je naša sodelavka mag. Anja Serec Hodžar prejemnica nagrade Modri znak ZRC.

Priznanje je namenjeno sodelavkam in sodelavcem, ki se pri svojem strokovnem ali tehničnem delu izkažejo z vestnostjo, natančnostjo, izjemnimi rezultati in pomembnim prispevkom k uspešnemu delovanju ZRC SAZU.

Iskrene čestitke Anja!

Vabimo vas na cikel predavanj Glasbeni svetovi socialistične Jugoslavije (https://www.slomd.si/cikel-predavanj-glasbeni-svetovi-socialisticne-jugoslavije), ki ga organizira Slovensko muzikološko društvo v sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom ZRC SAZU.

Predavanja bodo potekala med marcem in junijem 2026, in sicer po spodnjem vrstnem redu, cikel pa bomo odprli s predavanjem dr. Ane Hofman, ki bo v sredo, 18. marca 2026, ob 18.00 v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU.


SPORED:

- 18. marec 2026 ob 18. uri – dr. Ana Hofman, Med »šihti«: glasbeno življenje v Jugoslaviji med delom in prostim časom

- 8. april 2026 ob 18. uri – dr. Jelka Vukobratović, Popularna glazba 1950-ih u domaćoj diskografiji Jugoslavije

- 23. april 2026 ob 18. uri – dr. Maja Vasiljević, TBA

- 14. maj 2026 ob 18. uri – dr. Milan Milojković, TBA

- v prvi polovici junija 2026 – dr. Lada Duraković, Između ideoloških postulata i pedagoške prakse: nastava glazbe u hrvatskim osnovnim školama nakon Drugog svjetskog rata

- v drugi polovici junija 2026 – TBA

Veselimo se vaše udeležbe!
SMD

O očitno večno aktualnem vprašanju v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.

Zvonjenje - glasba ali hrup? V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, ...

Osma objava projekta Zvoki preteklost – glasovi sodobnosti prinaša zvoke cimbal in panonski melos Andreja Andija Sobočana.

Cimbalsko tradicijo je v Prekmurju odločilno utrdil romski mojster Mihael – Miška Baranja, zato jo danes prepoznavamo kot značilen del prekmurske in slovenske zvočne identitete.

Snemanje izvaja dr. Andrej Kocan, projekt podpirata Ministrstvo za kulturo ter Agencija za znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Andi Sobočan - ZRC SAZU EtnoMuza [...]Preberi več... from Andi Sobočan