Geoinformatika in daljinsko zaznavanje

[Accuracy Assessment of UAV-Photogrammetric-Derived Products Using PPK and GCPs in Challenging Terrains: In Search of Optimized Rockfall Mapping]

V priznani zanstveni reviji iz področja daljinskega zaznavanja Remote sensing smo objavili clanek z naslovom “Accuracy Assessment of UAV-Photogrammetric-Derived Products Using PPK and GCPs in Challenging Terrains: In Search of Optimized Rockfall Mapping”.

Vabljeni k branju: https://www.mdpi.com/2072-4292/13/19/3812

[Položajna točnost fotogrametričnih izdelkov različnih daljinsko vodenih letalnikov RTF]

Vid Tome - diplomsko delo, 1. stopnja UN

Ker je na trgu vedno večja ponudba daljinsko vodnih letalnikov RTF, se pogosto postavljata vprašanji, kateri so sposobni zajetja dovolj točnih podatkov za uporabo pri načrtovanju v določenem prostoru in kakšne razlike v kakovosti zajetih podatkov lahko pričakujemo med različnimi modeli. V diplomskem delu se osredotočamo na primerjavo točnosti zajetih podatkov dveh daljinsko vodenih letalnikov, in sicer DJI Mavic Air 2 in DJI Phantom 4 Pro. Meritve na terenu smo opravili na območju zemeljskega plazu Slano Blato, nad Lokavcem pri Ajdovščini. Podatke smo z obema letalnikoma pridobili s treh višin, in sicer s 60, 90 in 120 metrov. Med seboj primerjamo daljinsko vodena letalnika glede na ravninsko in višinsko točnost zajetih podatkov. Ugotovimo, da so posnetki ortofoto in digitalni modeli površja, pridobljeni s Phantom 4 Pro, višje ločljivosti kot tisti, pridobljeni z Mavic Air 2. Povprečne vrednosti RMSE so pri posnetkih Phantom 4 Pro manjše, saj so znašale manj kot 1 cm. Vrednosti RMSE pri Mavic Air 2 so znašale od 0,032 m do 0,040 m. Oba letalnika sta s tem dosegala nekaj centimetrsko točnost, kljub večji položajni točnosti Phantom 4 Pro. Napake zajema po koordinatnih oseh primerjamo z dvosmerno analizo variance ANOVA, kjer ugotovimo, da obstajajo med daljinsko vodenima letalnikoma statistično značilne razlike. Te se kažejo v ravninski in višinski točnosti, kjer se Phantom 4 Pro izkaže za bolj točno alternativo.

Delo je nastalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Milana Kobala.

[Vid TOME - Položajna točnost fotogrametričnih izdelkov različnih daljinsko vodenih letalnikov RTF]

16. 9. 2021 ob 9:45 ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA

[Toplotni otoki v Sloveniji]

Toplotni otoki (HI) so pogost antropogeni pojav, ki ponazarjajo temperaturno razliko med umetnimi površinami (urbana območja) in okolico (ruralna območja). Namen prispevka je ugotoviti vpliv rabe tal na prostorsko razporeditev in intenziteto HI (HIi) v Sloveniji. Uporabili smo karto temperature površja MODIS LST in podatke rabe tal Corine Land Cover (CLC). Na podlagi temperaturnih razlik smo določili dve ravni HI. Rezultati so pokazali statistično značilno negativno korelacijo med HIi in gozdnatostjo in/ali fragmentiranostjo gozdov (gostota gozdnega roba in razmerje povprečna velikost gozdne zaplate - velikost HI). Umetne površine vplivajo na povečanje HIi. Rezultati prispevajo k razumevanju prostorske razporeditve HI in HIi ter dajejo informacije za prostorsko načrtovanje in oblikovanje politik za zmanjšanje negativnega vpliva HI.

Članek si lahko preberete na tej povezavi: http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14269

Lidar v akciji ☺️🤟 Zbrane podatke bomo uporabili za modeliranje skalnih podorov. ⛰️🪨🌳

OneDrone.com

[Prediction Tree Species Based On The Geometry And Intensity Of Aerial Laser Scanning Point Cloud Treetops]

V osrednji slovenski reviji iz področja geodezije pri Zvezi geodetov Slovenije (ZGS) smo v sodelovanju z Dobrovita, Geodetski inštitut Slovenije ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo objavili izvirni znanstveni članek o določanju drevesnih vrst iz podatkov o geometriji in intenziteti oblaka aerolaserskih točk vrhov drevesnih krošenj🌲🌳🚁

Vabljeni k branju! Dostop do članka:http://www.geodetski-vestnik.com/65/2/gv65-2_kranjec.pdf

[Dan državnosti 🇸🇮]

Katere dele Slovenije lahko ob zares čistem ozračju opazujete s Triglava? Oz. od kje lahko Triglav vidite?

Teh površin je 3046.86 km2, kar predstavlja 15.03 % površja Slovenije!

Lepo praznovanje želimo 😀

(osnova za izračun vidnosti je lidarski model površja Slovenije z velikostjo slikovne celice 5 • 5 m, višina opazovalca je nastavljena na 1.75 m)

[Tree Height Growth Modelling Using LiDAR-Derived Topography Information]

V priznani mednarodni reviji “ISPRS International Journal of Geo-Information” smo objavili članek o uporabi podatkov laserskega skeniranja za prostorsko modeliranje višinskega priraščanje jelke. Raziskava je bila opravljena v GGE Leskova dolina, podatke o rasti jelke pa smo pridobili z debelnimi analizami🌲🪵🌿🌳🚁

Vabljeni k branju! Dostop do članka: https://www.mdpi.com/2220-9964/10/6/419

[Cassini Hackathon]

Ta vikend je potekal Cassini Hackathon, ki se ga je udeležila tudi naša študentka Zala Uhan. Poudarek je bil na prostorskem načrtovanju in kartiranju zelenih površin s pomočjo daljinskega zaznavanja, natančneje uporabe podatkov najnovejših satelitov. Namen dogodka je bil pripraviti uporabno idejo, ki bi jo lahko v nadaljevanju razvijali. Skupina, v kateri je sodelovala tudi Zala, je dosegla prvo mesto in bo svoj projekt predstavljala na mednarodni ravni. Ideja temelji na kartiranju zelenih koridorjev v Sloveniji in določanju fragmentacije okolja. Kartiranje bo potekalo s pomočjo uporabe slovenskega satelita Nemo HD.

Več si lahko ogledate v videoposnetku (https://www.youtube.com/watch?v=djHmQw9_wYk) in demo verziji izgleda aplikacije (https://share.proto.io/OL4FQY/)

Zali čestitamo! 👍🐝🌲🛰