Oddelek za psihologijo, Univerza v Ljubljani

ψ | Medijski prispevek 🎙️📺

V oddaji Ugriznimo znanost na RTV SLO je gostovala 𝘇𝗮𝘀𝗹. 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗦𝗼𝗻𝗷𝗮 𝗣𝗲𝗰̌𝗷𝗮𝗸, ki je spregovorila o negativnih plateh učenja z zaslonov 💻📚

V oddaji z naslovom 𝘕𝘦𝘨𝘢𝘵𝘪𝘷𝘯𝘦 𝘱𝘭𝘢𝘵𝘪 𝘶𝘤̌𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘻 𝘻𝘢𝘴𝘭𝘰𝘯𝘰𝘷 je odgovorila na vprašanja, ali so zasloni postali digitalni vsiljivci v procesu učenja, kako domače okolje vpliva na razvoj bralnih zmožnosti otrok ter kaj lahko za njihovo krepitev naredi šola 🧠👧📖

Spregovorila je tudi o razvoju šolske bralne kulture in o pasteh uporabe tabličnih računalnikov pri učenju ⚠️📱

Vabljeni k ogledu:

Negativne plati učenja z zaslonov V nekaterih državah šole pri pouku ne uporabljajo več zvezkov, pisal in knjig. Učenci berejo z zaslonov in pišejo na tipkovnico. Skandinavske države so pred leti začele opuščati pisanje z roko in klasične učbenike. Toda danes se dogaja preobrat: zasloni se umikajo, v učilnice pa se vrač...

ψ | Mit ali resnica? 👀🧠 | 2. del

Preverite, koliko psiholoških »dejstev«, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju, dejansko drži. 🎤

🤔 Ali se res vse da, če se hoče?
🤔 Ali ljudje v množici res hitreje pomagamo osebi v stiski?
🤔 In ali kazen pri vzgoji otrok res deluje?

Odgovori niso vedno tako enostavni, kot se zdijo.😅

🎥: https://www.instagram.com/reel/DYzmIEYKuqZ/?utm_source=ig_web_copy_link&igsh=NTc4MTIwNjQ2YQ==

ψ | Mit ali Resnica? 2. Del Študente smo ustavili pred faksom in preverili, koliko psiholoških “dejstev” dejansko drži 👀 Odgovori? Malo manj enostavni, kot se zdijo 😅 Hvala vsem študentom, ki ste sodelovali 🤗

ψ | Simpozij Zelena in zabavna mesta prihodnosti 🌿🏙️

Na 6. simpoziju 𝘡𝘦𝘭𝘦𝘯𝘢 𝘪𝘯 𝘻𝘢𝘣𝘢𝘷𝘯𝘢 𝘮𝘦𝘴𝘵𝘢 𝘱𝘳𝘪𝘩𝘰𝘥𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 so študentke_i predstavile_i projekte, ki so nastajali v letošnjem študijskem letu 📚

V okviru interdisciplinarnega sodelovanja med psihologijo, antropologijo in arhitekturo so raziskovale_i sodobne prostorske in družbene izzive — od bivanja in dela v kontejnerjih do prihodnosti vsakdanjega življenja, mobilnosti, prostora in skupnosti 🧠🏗️🤝

Simpozij je ponovno pokazal, kako pomembno je povezovanje družboslovja, humanistike in arhitekture pri razumevanju mest prihodnosti ter kako pomembno vlogo pri tem soustvarjajo mladi🌍💬

📸 Foto: Marko Zaplatil / ZRC SAZU

ψ | Izid knjige 📖

Izšla je knjiga Č𝘭𝘰𝘷𝘦𝘬 𝘷 𝘱𝘳𝘪𝘮𝘦ž𝘶 𝘤𝘰𝘷𝘪𝘥𝘢-19: 𝘋𝘶š𝘦𝘷𝘯𝘰 𝘻𝘥𝘳𝘢𝘷𝘫𝘦 𝘪𝘯 𝘱𝘴𝘪𝘩𝘰𝘴𝘰𝘤𝘪𝘢𝘭𝘯𝘦 𝘱𝘰𝘵𝘳𝘦𝘣𝘦 𝘱𝘳𝘦𝘣𝘪𝘷𝘢𝘭𝘤𝘦𝘷 𝘚𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘪𝘫𝘦, ki sta jo uredili 𝗱𝗿. 𝗡𝗶𝗻𝗮 𝗞𝗿𝗼𝗵𝗻𝗲 in 𝗮𝘀𝗶𝘀𝘁. 𝗱𝗿. 𝗧𝗮𝗻𝗷𝗮 Š𝗿𝗮𝗷 𝗟𝗲𝗯𝗮𝗿, in je tudi brezplačno dostopna na spletu. Knjiga vsebuje poglobljen pregled duševnega stanja v času epidemije 😖🦠 in prispeva k razumevanju izzivov, s katerimi smo se kot družba spoprijemali 💪🏼.

Do knjige lahko dostopate preko naslednjih povezav:
https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-511-5/index.html =1
https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-510-8.pdf

ψ | Simpozij Zelena in zabavna mesta prihodnosti🌿🏙️

V letošnjem študijskem letu so študentke_i pri seminarju Organizacijska psihologija skupaj s študenti_kami antropologije in arhitekture sodelovali pri interdisciplinarnem projektu 𝗭𝗲𝗹𝗲𝗻𝗮 𝗶𝗻 𝘇𝗮𝗯𝗮𝘃𝗻𝗮 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗮 𝗽𝗿𝗶𝗵𝗼𝗱𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 🤝🧠🏗️

Svoje raziskovalne projekte in ugotovitve bodo predstavili na zaključnem simpoziju, ki bo potekal 𝘃 𝗽𝗼𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗲𝗸, 𝟭𝟴. 𝗺𝗮𝗷𝗮, 𝘃 𝗔𝘁𝗿𝗶𝗷𝘂 𝗭𝗥𝗖 𝗺𝗲𝗱 𝟭𝟲.𝟬𝟬 𝗶𝗻 𝟮𝟬.𝟬𝟬📚✨Vabljeni!

ψ | Medijski prispevek 🎙️

V oddaji 𝘖𝘥𝘣𝘪𝘵𝘢 𝘥𝘰 𝘣𝘪𝘵𝘢 je 𝗱𝗼𝗰. 𝗱𝗿. Ž𝗮𝗻 𝗟𝗲𝗽 govoril o moških, ki se počutijo ogrožene v današnjem svetu, o razširjenem neokonzervatizmu pri generaciji Z, o izjemnem poudarjanju razlik med moškimi in ženskami s strani posameznih spletnih vplivnežev ter še o marsičem. Pogovor o teh temah je spodbudil nov Netflixov dokumentarec 𝘓𝘰𝘶𝘪𝘴 𝘛𝘩𝘦𝘳𝘰𝘶𝘹: 𝘐𝘯𝘴𝘪𝘥𝘦 𝘵𝘩𝘦 𝘔𝘢𝘯𝘰𝘴𝘱𝘩𝘦𝘳𝘦, ki je v javnosti znova odprl razpravo o moškosferi, spletnem gibanju, ki v zadnjih letih predvsem na spletu nagovarja mlade moške 🗣️👱🏼‍♂️.

Oddaja je dostopna na 👉

Žan Lep: Moškosfera ponuja preproste rešitve, čeprav uspe samo odstotku ljudi, ki jih nagovarja Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nas...

Doktorske_i študentke_i, vabljene_i!🔎

🔎 [ 𝐑𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐩𝐨𝐝𝐚𝐭𝐤𝐢 𝐢𝐧 𝐍𝐑𝐑𝐏: 𝐝𝐞𝐥𝐚𝐯𝐧𝐢𝐜𝐚 𝐳𝐚 𝐝𝐨𝐤𝐭𝐨𝐫𝐬𝐤𝐞 š𝐭𝐮𝐝𝐞𝐧𝐭𝐞 ] 🔎

🗓️ Kdaj: 𝟐𝟎. 𝟓. 𝟐𝟎𝟐𝟔, 𝟗.𝟎𝟎–𝟏𝟐. 𝟑𝟎
📍 Kje: 𝐔𝐋 𝐅𝐅, 𝐌𝐨𝐝𝐫𝐚 𝐬𝐨𝐛𝐚
🧑 Ciljna publika: 𝐝𝐨𝐤𝐭𝐨𝐫𝐬𝐤𝐢 š𝐭𝐮𝐝𝐞𝐧𝐭𝐢 𝐔𝐋 𝐅𝐅

ℹ️ Izvedeli boste:
• kaj so raziskovalni podatki in kakšna so osnovna načela ustreznega ravnanja z njimi (s posebnim poudarkom na družboslovju in humanistiki),
• kako pripraviti podatkovno objavo in izbrati ustrezen repozitorij,
• kako izpolniti UL predlogo obrazca Načrt za ravnanje z raziskovalnimi podatki.

Zasnova delavnice z manjšim številom udeležencev omogoča individualen pristop in pogovor o konkretnih vprašanjih, vezanih na izvedbo raziskave doktoranda oziroma doktorandke.

𝐏𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞: na e-naslov [email protected] 𝐝𝐨 𝐬𝐫𝐞𝐝𝐞, 𝟏𝟑. 𝐦𝐚𝐣𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟔, oziroma do zapolnitve prostih mest.

Vljudno vabljeni!

Filozofska fakulteta UL

𝘚𝘭𝘪𝘬𝘢 𝘫𝘦 𝘷𝘻𝘦𝘵𝘢 𝘪𝘻 𝘗𝘳𝘪𝘳𝘰č𝘯𝘪𝘬𝘢 𝘰 𝘯𝘢č𝘳𝘵𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘳𝘢𝘷𝘯𝘢𝘯𝘫𝘢 𝘻 𝘳𝘢𝘻𝘪𝘴𝘬𝘰𝘷𝘢𝘭𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘱𝘰𝘥𝘢𝘵𝘬𝘪 (𝘶𝘳. 𝘚𝘰𝘯𝘫𝘢 𝘉𝘦𝘻𝘫𝘢𝘬, 2025).

ψ | Okrogla miza

Študenti in alumni Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana, se sprašujete, kaj dejansko odloča pri izbiri kandidatov v postopkih zaposlovanja? 💭 Karierni centri Univerze v Ljubljani vabijo na spletni pogovor, ki bo ponudil priložnost za vpogled v prakse delodajalcev pri izbiri novih mladih sodelavcev. 🤝

🔍 Predstavniki gospodarstva in javnega sektorja bodo govorili o tem, kako danes iščejo in izbirajo kandidate, kaj pri prijavi hitro pritegne njihovo pozornost, kaj jih odvrne ter kako presojajo, ali ima kandidat poleg dobrega CV-ja tudi pravi pristop, način razmišljanja in potencial za razvoj.

🔮Posebej zanimivo bo tudi, kako spremembe v svetu dela, umetna inteligenca in drugi aktualni premiki vplivajo na način iskanja kandidatov, na pričakovanja delodajalcev ter na to, katere kompetence, navade in pristopi postajajo vse pomembnejši pri izbiri in kasnejši uspešnosti pri delu.

Zabeležite si datum in se prijavite!

📅 Torek, 12. maj 2026 📌 Na spletu.
📧 Prijava za študente preko POPR-a, za alumne preko AlumniUL
ℹ️ https://www.uni-lj.si/dogodki/2026-05-12-delodajalci-odgovarjajo-kako-vas-najdejo-in-zakaj-izberejo

https://www.instagram.com/reel/DXbYSHPEVhR/?utm_source=ig_web_copy_link&igsh=NTc4MTIwNjQ2YQ==

Študenti in alumni UL, se sprašujete, kaj dejansko odloča pri izbiri kandidatov v postopkih zaposlovanja? 💭 Vabimo vas na spletni pogovor, ki bo ponudil priložnost za vpogled v prakse delodajalcev pri izbiri novih mladih sodelavcev. 🤝 🔍 Predstavniki gospodarstva in javnega sektorja bodo govorili o tem, kako danes iščejo in izbirajo kandidate, kaj pri prijavi hitro pritegne njihovo pozornost, kaj jih odvrne ter kako presojajo, ali ima kandidat poleg dobrega CV-ja tudi pravi pristop, način razmišljanja in potencial za razvoj. 🔮Posebej nas bo zanimalo tudi, kako spremembe v svetu dela, umetna inteligenca in drugi aktualni premiki vplivajo na način iskanja kandidatov, na pričakovanja delodajalcev ter na to, katere kompetence, navade in pristopi postajajo vse pomembnejši pri izbiri in kasnejši uspešnosti pri delu. Zabeležite si datum in se prijavite! 📅 Torek, 12. maj 2026 📌 Na spletu. 📧 Prijava za študente preko POPR-a, za alumne preko AlumniUL ℹ️ V komentarju. #univerzavljubljani #študenti #iskanjezaposlitve #alumni #zaposlitev

ψ | Mit ali Resnica?

Večina ljudi misli, da so to dejstva.
Mi pa smo šli vprašat profesorje. 👀
In odgovori… niso bili tako očitni.

Dobrodošel v Mit ali resnica — 1. del.

👇 Počakaj na naslednjega.

https://www.instagram.com/reel/DXw29RqRd9j/?utm_source=ig_web_button_share_sheet&igsh=ZDNlZDc0MzIxNw==

ψ | Mit ali Resnica? Večina ljudi misli, da so to dejstva. Mi pa smo šli vprašat profesorje. 👀 In odgovori… niso bili tako očitni. Dobrodošel v Mit ali resnica — 1. del. 👇 Počakaj na naslednjega.

ψ | Znanstveni članek 🔎

V članku 𝘚𝘮𝘢𝘳𝘵 𝘤𝘪𝘵𝘪𝘦𝘴 𝘢𝘴 𝘤𝘢𝘵𝘢𝘭𝘺𝘴𝘵𝘴 𝘧𝘰𝘳 𝘪𝘯𝘵𝘦𝘳𝘨𝘦𝘯𝘦𝘳𝘢𝘵𝘪𝘰𝘯𝘢𝘭 𝘸𝘦𝘭𝘭-𝘣𝘦𝘪𝘯𝘨, 𝘴𝘶𝘴𝘵𝘢𝘪𝘯𝘢𝘣𝘪𝘭𝘪𝘵𝘺 𝘢𝘯𝘥 𝘶𝘳𝘣𝘢𝘯 𝘴𝘢𝘧𝘦𝘵𝘺: 𝘢 𝘤𝘢𝘴𝘦 𝘴𝘵𝘶𝘥𝘺 𝘧𝘳𝘰𝘮 𝘓𝘫𝘶𝘣𝘭𝘫𝘢𝘯𝘢, 𝘚𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘪𝘢, ki je bil objavljen v reviji 𝘚𝘮𝘢𝘳𝘵 𝘢𝘯𝘥 𝘚𝘶𝘴𝘵𝘢𝘪𝘯𝘢𝘣𝘭𝘦 𝘉𝘶𝘪𝘭𝘵 𝘌𝘯𝘷𝘪𝘳𝘰𝘯𝘮𝘦𝘯𝘵, avtorja 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗗𝗮𝗿𝗷𝗮 𝗞𝗼𝗯𝗮𝗹 𝗚𝗿𝘂𝗺 in 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗕𝗼𝗷𝗮𝗻 𝗚𝗿𝘂𝗺 raziskujeta, kako pri sodobnih urbanih rešitvah ne gre le za tehnološki napredek 📡🌐💻, ampak tudi za priložnost krepitve odnosov med različnimi starostnimi skupinami 🧑🏻🧓🏼.

Članek je dostopen na 👉 https://doi.org/10.1108/SASBE-06-2025-0315