Družinska pismenost

Poletje je čas počasnejših juter, dolgih popoldnevov in več skupnega časa. Zakaj ga ne bi nekaj namenili tudi knjigi? ☀️📖

Ni treba čakati na večer in ni treba vsak dan prebrati cele knjige. Za razvoj bralne pismenosti je pomembno predvsem, da je otrok pogosto v stiku z jezikom, zgodbami, knjigami in odraslim, ki se z njim o prebranem pogovarja.

Predlagamoi tri preproste priložnosti za branje s predšolskim otrokom:

🌅 ZJUTRAJ – pred zajtrkom
Ko je zrak še svež in dan še ni zares začel. Vzemite slikanico, opazujte ilustracije in se pogovarjajte o zgodbi. Telefon naj počaka.

🌿 POPOLDNE – v senci
Med počitkom si izmislite zgodbo. Otrok naj začne, vi nadaljujte – ali obratno. Takšno pripovedovanje spodbuja izražanje, besedni zaklad, domišljijo in sposobnost povezovanja dogodkov v smiselno celoto.

🌙 ZVEČER – pred spanjem
Branje naj ostane del večernega rituala tudi na počitnicah. Otrokom rutina daje občutek varnosti, skupno branje pa poleg jezikovnega razvoja ustvarja tudi prostor za bližino in pogovor.

Raziskave potrjujejo, da skupno branje z majhnimi otroki podpira razvoj jezika in zgodnje pismenosti. Še posebej dragoceno je interaktivno branje, pri katerem otrok ni samo poslušalec, ampak aktivno sodeluje: opazuje, odgovarja, ugiba, pripoveduje in povezuje zgodbo s svojimi izkušnjami.

👉 V komentar nam napišite, kdaj najraje berete skupaj – zjutraj, popoldne ali zvečer?

Več idej za družinsko branje najdete na https://druzina.pismen.si.

📖 Vam čustva velikokrat uhajajo izpod nadzora? Morda vam lahko pri tem pomaga knjiga.

V raziskavi profesorice Daisy Fancourt je sodelovalo 3.556 odraslih, pri katerih so spremljali različne dejavnike, povezane z zdravjem, tveganjem za bolezni in kakovostjo življenja.

❤️ Raziskava kaže, da branje – zlasti leposlovja – vpliva na naše razmišljanje in čustva. Krepi empatijo, razumevanje drugih in občutek povezanosti, kar je povezano z boljšim duševnim zdravjem.

Ko beremo zgodbe, pravzaprav urimo svojo sposobnost razumevanja ljudi in različnih življenjskih situacij. To nam lahko pomaga, da lažje uravnavamo svoja čustva, bolje razumemo druge in sprejemamo bolj premišljene odločitve.

Knjige niso le vir znanja in zgodb. So tudi priložnost, da bolje razumemo sebe.

📚 Katera knjiga je trenutno na vašem seznamu?

Vir: Daisy Fancourt Art Cure: The Science of How the Arts Transform Our Health, Penguin Cornerstone Press, 2026

Projekt vodi Andragoški center Slovenije. Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija (ESS+).

Še deset dni nas loči od začetka Beroče reke.

Se vidimo ob Kolpi?

Reka ne vabi samo k plavanju in veslanju, temveč tudi k branju. Vabljeni v Belo krajino! 🏖📖👌

Članica našega uredniškega odbora je za Motorevijo AMZS o branju povedala, da bi bila naša vozniška skupnost boljša, predvsem pa bolj strpna in spoštljiva, če bi bilo med nami več bralcev leposlovja.

"Prepričana sem, da če bi ljudje več brali knjige, pri čemer govorim o globokem, osredotočenem branju, pri katerem si dovoliš čustvovati z literarnim junakom, bi znali bolje začutiti drugega tudi v svojem realnem življenju."

Celoten prispevek si lahko preberete v Motoreviji .si 👉
https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/pogovor/2026-07-08-srecanja-z-branjem-do-vec-strpnosti-tudi-v-prometu

Če boste druženje z nami na Ptuju izpustili, pa se nam lahko pridružite 8. septembra 2026 v Cankarjevem domu v Ljubljani na nacionalnem strokovnem usposabljanju Branje je veselje, ki ga pripravlja Bralno društvo Slovenije v sodelovanju z osrednjimi nacionalnimi institucijami na področju izobraževanja, kulture in pismenosti.

Posvet v ospredje postavlja branje kot temeljno življenjsko veščino, ki presega šolski prostor in pomembno vpliva na posameznikov osebni razvoj, kritično mišljenje, socialno vključenost ter kakovost življenja v vseh življenjskih obdobjih. Program združuje vrhunske strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij, ki osvetljujejo branje kot kompleksen, večdimenzionalen proces – od zgodnjega otroštva in družinskega okolja do šole, knjižnic in vseživljenjskega učenja.

Na strokovnem dogodku bomo predstavili spletno stran za družinsko pismenost, članice uredniškega odbora pa bodo pripravile strokovne prispevke.

Celoten program in prijavnico najdete na spletni strani Bralnega društva Slovenije: https://bralno-drustvo.si/nacionalno-strokovno-usposabljanje-branje-je-veselje/.

Vabimo vas, da se nam v četrtek, 27. avgusta 2026, pridružite v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj na strokovnem srečanju Kako vzgojiti bralca v času zaslonov?.

Spregovorili bomo o bralni in družinski pismenosti, osvetlili pomen branja od najzgodnejšega otroštva do odraslega bralca ter predstavili konkretne pristope za spodbujanje jezika, pripovedovanja, poslušanja in branja.

Celoten program in prijavnico najdete na spletni strani :
https://www.knjiznica-ptuj.si/dogodki/2026/06/11/kako-vzgojiti-bralca-v-casu-zaslonov/

Dogodek je namenjen staršem, vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in vsem ostalim, ki bi radi uvedli več branja v družinsko življenje.

Se vidimo konec avgusta na Ptuju?



Andragoški center Slovenije - Slovenian Institute for Adult Education
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Poslušanje pravljic in zgodbic je pomemben del razvoja bralne pismenosti, saj otrokom bogati besedni zaklad, razvija razumevanje jezika, spodbuja domišljijo in krepi sposobnost poslušanja ter zbranosti.

Ob poslušanju zgodb se otroci osredotočajo na vsebino, like in dogajanje, kar prispeva k razvoju pripovednih in miselnih spretnosti.

Zvočne pravljice so še posebej koristne za otroke, ki še ne berejo samostojno, imajo težave z branjem ali pa jim omogočajo stik z zgodbami v različnih vsakodnevnih situacijah.

Poslušanje zgodb zato ne nadomešča branja, temveč ga dopolnjuje in spodbuja pozitiven odnos do literature ter pripovedovanja.

Na spletni strani za družinsko pismenost smo na eni strani zbrali povezave do različnih zbirk zvočnih pravljic, od Čebelic do Lahkonočnic.

Najdete jih tu 👉https://druzina.pismen.si/video-in-zvocne-vsebine-za-otroke-in-starse/

Branje ni naravna človekova sposobnost. Govor je. Branje je kulturna tehnologija, ki zahteva dolgotrajno učenje in redno uporabo. Človeški možgani niso evolucijsko prilagojeni branju; prilagodijo se mu skozi vzgojo in prakso. Če te prakse ni, sposobnost globokega branja slabi. - Dejan Verčič

Celotna kolumna 👉 https://vecer.com/pogledi/pogled-kolumna-dejana-vercica-iz-ustne-v-pisno-druzbo-in-nazaj-10419856

(POGLED) Kolumna Dejana Verčiča: Iz ustne v pisno družbo in nazaj? Kako družbena omrežja in umetna inteligenca spreminjajo branje, mišljenje in javni um.