Družinska pismenost

Izšla je 125. številka revije Otrok in knjiga, ki jo izdaja Mariborska knjižnica. 🤩

Med drugim prinaša prispevke in poročilo s simpozija Mladinska književnost, njena distribucija in recepcija v času sodobnih medijev in vrsto prispevkov s področja bralne pismenosti, bralne kulture in mladinske književnosti.

Med objavljenimi članki posebej izpostavljamo:
• Aljoša Harlamov: Knjiga v času vsebin: navduševanje za branje ob pomoči drugih medijev
• Špela Frlic: Pravljični studio - otroci pripovedujejo zgodbe
• Lia Katarina Kompan Erzar: 'Povej mi svojo zgodbo' - vloga branja v razvoju mladostnikov

V številki boste našli še prispevke o:
60. obletnici oddaje Lahko noč, otroci!,
mednarodnem dnevu knjig za otroke,
sejmu otroških knjig v Bologni,
bralnem projektu Leo, leo in
statusu bibliopedagoga v splošnih knjižnicah.

Objavljeni so tudi priložnostni zapisi ob 70-letnici zbirke Zlata ptica, 85-letnici Nika Grafenauerja in slovesu Miroslava Košute, ocene pesniških zbirk Bine Štampe Žmavc, Andreje Borin, Tatjane Pregl Kobe, Roka Terkaja in Igorja Sakside ter Tine Arnuš Pupis. Številko dopolnjujeta recenziji gledališke predstave po delu Cvetke Sokolov in filma po romanu Suzane Tratnik.

Podrobna vsebina je dostopna na https://knjiznica-mb.si/revija-otrok-in-knjiga/seznam-in-predstavitev-izdanih-revij/revija-otrok-in-knjiga-st-125, kjer revijo lahko tudi naročite.

Vabljeni k branju!

V majskem novičniku za družinsko pismenost, preberite:

Maj prinaša obilico knjižnih dogodkov: knjižni sejmi, festivali, branja na prostem, priporočila pred poletjem, pogovori o knjigah. Branje postane bolj vidno in družbeno prisotno. Ko ljudje okoli nas berejo, govorijo o knjigah ali objavljajo priporočila, se poveča verjetnost, da bomo brali tudi sami. Branje je namreč precej bolj socialno vedenje, kot si radi priznamo.

Zato v majskem novičniku prinašamo novice in sporočila, s katerimi vas želimo ponovno vrniti k branju:

🗣️Govorimo o tem, zakaj je vredno, da se odrasli vključimo v bralne skupine.

🏆Predstavljamo prejemnice nagrade sončnica na rami, ki jo dobijo prizadevne učiteljice in vzgojiteljice za inovativne in uspešne načine spodbujanja branja.

📚Dr. Livija Knaflič spregovori o temeljnih načelih pri spodbujanju zgodnje pismenosti, ki bodo lahko v korist tako staršem kot tudi vzgojiteljem in knjižničarjem.

📌Ne spreglejte pa tudi drugih zanimivih dogodkov, ki se jih lahko udeležite sami ali z vašimi otroki in vnuki!

Novičnik lahko preberete na povezavi https://shorturl.at/jtneL

Novičnik za družinsko pismenost - maj 2026 Maj prinaša obilico knjižnih dogodkov: knjižni sejmi, festivali, branja na prostem, priporočila pred poletjem, pogovori o knjigah. Branje postane bolj vidno in družbeno prisotno. Ko ljudje okoli nas berejo, govorijo o knjigah ali objavljajo priporočila, se poveča verjetnost, da bomo brali tud...

Otroci se najbolje razvijajo takrat, ko NISO ves čas vodeni, popravljani ali “zaposleni”. Možgani se najintenzivneje razvijajo skozi igro. Predvsem skozi tri vrste nestrukturirane igre:

🖐️ SENZORNA IGRA
(voda, pesek, plastelin, teksture, kocke, pretakanje)

Ko otrok prijema, stresa, preliva, gradi in raziskuje z rokami, njegovi možgani povezujejo gibanje, zaznavanje, jezik in mišljenje.
Takšna igra:
• razvija besedišče (“mehko”, “mrzlo”, “težko”, “gladko”)
• krepi koncentracijo in pozornost
• spodbuja zgodnje matematično in znanstveno razmišljanje
• pomaga pri reševanju problemov (“Kako zgraditi stolp, da ne pade?”)

🎭 DOMIŠLJIJSKA IGRA
(igranje vlog, trgovina, zdravnik, kuhanje, preoblačenje, zgodbe)

To je ena najmočnejših oblik razvoja jezika. Med igro otrok:
• pripoveduje in razlaga
• uporablja novo besedišče
• razvija sposobnost dialoga
• vadi razumevanje čustev in perspektive drugih
• uri samoregulacijo in dogovarjanje

Ko otrok reče: “Ti boš kupec, jaz prodajalka,” pravzaprav trenira socialne odnose, organizacijo mišljenja in izvršilne funkcije.

🏃 FIZIČNA IGRA
(tek, plezanje, lovljenje, ravnotežje, igre z žogo)

Gibanje ni samo “kurjenje energije”. Je pomemben del razvoja možganov.
Fizična igra:
• izboljšuje pozornost in delovni spomin
• pomaga pri uravnavanju stresa in čustev
• razvija vztrajnost in nadzor impulzov
• podpira razvoj izvršilnih funkcij, ključnih za kasnejše učenje in branje

Otrok ne potrebuje ves čas novih aplikacij, delovnih listov ali strukturiranih aktivnosti. Potrebuje čas, prostor, gibanje, materiale in odrasle, ki razumejo, da je igra resno razvojno delo.

Več o pomenu igre:
📌 Harvard Center on the Developing Child – Play in Early Childhood: The Role of Play in Any Setting (v angleščini): https://developingchild.harvard.edu/resources/play-in-early-childhood-the-role-of-play-in-any-setting/

⏰⏰⏰
Ste se že prijavili na evropsko konferenco o pismenosti, ki bo med 6. in 8. julijem letos v Ljubljani?

Ne izpustite edinstvene priložnosti za izmenjavo in poglabljanje praktičnih, strokovnih in znanstvenih spoznanj ter mreženje z udeleženci z različnih področij, povezanih z branjem, iz domačega, evropskega in širšega prostora.

Program bo zajemal naslednje tematske sklope:
- Pismenost v zgodnjem otroštvu in družinska pismenost
- Pismenost mladostnikov in mladih odraslih
- Vseživljenjski razvoj zmožnosti na področju pismenosti
- Digitalna pismenost in umetna inteligenca
- Bralna okolja - prostori branja
- Vključujoče prakse na področju pismenosti

🛎️Prijave zbirajo le še do petka, 29. maja.

Kako se prijaviš, preveri na povezavi: https://www.bralnaznacka.si/sl/konferenca-fela-2026/konferenca-fela-2026/

Bliža se zadnji dan za prijavo na 24. Evvropsko konferenco o bralni pismenosti in bralni kulturi »Pismenost. Vrata v boljši svet«.
Rok za prijavo: 29. maj!

Konferenca bo potekala od 6. do 8. julija 2026 v Ljubljani. Soorganiziramo jo Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, Zveza evropskih bralnih društev (FELA) ter nacionalni in lokalni partnerji ter podporniki.
https://www.bralnaznacka.si/.../kon.../konferenca-fela-2026/

Ko majhen otrok piše z roko, ne vadi samo črk. Gradi možgane.

Paul A. Kirschner opozarja, da pisanje z roko ni zastarela veščina iz “predigitalnih časov”, ampak pomemben del razvoja mišljenja, jezika in branja.

Ko otrok oblikuje črke:
✍️ povezuje gibanje, vid, govor in spomin
✍️ uri pozornost in koncentracijo
✍️ avtomatizira zapisovanje
✍️ razbremenjuje delovni spomin
✍️ lažje razume prebrano in izrazi svoje misli

Tipkanje je hitrejše. Pisanje z roko pa možgane aktivira globlje.

Kirschner opozarja še na nekaj pomembnega: otrokovi možgani niso narejeni za nenehno hitrost in preklapljanje med dražljaji. Učenje potrebuje čas, ponavljanje, počasnost in napor. Prav zato je pisanje z roko tako dragoceno.

Skupno branje je ena najboljših stvari, ki jih starš lahko naredi za podporo otrokovemu mišljenju in jeziku in za razumevanje sveta, v katerem živi.

V raziskavi Shared Picture Book Reading Interventions for Child Language Development: A Systematic Review and Meta-Analysis avtorji Nicholas Dowdall in sodelavci (2000) ne govorijo samo o tem, da je branje otrokom “lepo” ali “koristno”, ampak precej jasno pokažejo, da skupno branje dokazljivo vpliva na otrokov jezikovni razvoj.

Analizirali so 19 kakovostnih eksperimentalnih raziskav z več kot 2500 otroki, starimi od 1 do 6 let.
Njihove ključne ugotovitve so naslednje:

👉Otroci, ki so bili vključeni v programe skupnega branja s starši, so bolje napredovali tako v izražanju kot v razumevanju jezika.

👉Največji učinek niso imele same knjige, ampak način, kako odrasli berejo z otrokom. Pri tem so še posebej učinkovite naslednje dejavnosti:
- pogovarjanje ob slikah,
- poimenovanje predmetov,
- postavljanje vprašanj,
- odzivanje na otrokove komentarje,
- povezovanje zgodbe z otrokovim življenjem.

Avtorji poudarjajo tudi to, da so slikanice posebej močno orodje za učenje jezika, ker:
- poenostavijo svet v jasne vizualne podobe,
- ponavljajo besede in situacije,
- omogočajo otroku, da opazuje v svojem tempu,
- odpirajo pogovor o čustvih, namenih, vzrokih in odnosih.

📌Kaj je še pokazala raziskava?
❗️Koristi tovrstnega branja niso bile odvisne od izobrazbe staršev. To pomeni, da skupno branje pomaga otrokom ne glede na socialno ozadje družine.

❗️Ni dovolj, da starš “tu in tam” prebere eno knjigo. Učinek je bil precej večji pri rednem in kakovostnem skupnem branju.

❗️Interaktivno skupno branje (s pogovorom o prebranem) ima bistveno večji vpliv na jezik, mišljenje in motivacijo za branje kot to, da otroku le preberemo pravljico.

Te ugotovitve podpirajo tudi druge raziskave.

Prejšnji teden smo na Inštitut za novejšo zgodovino predstavili različne dejavnosti, ki jih na Andragoški center Slovenije - Slovenian Institute for Adult Education izvajamo v povezavi s spodbujanjem branja in razvijanjem bralne pismenosti - med drugim smo predstavili spletno stran za družinsko pismenost, Nacionalni mesec skupnega branja () ter izpostavili branje kot osrednjo temo v okviru projekta .si.

Na Andragoški center Slovenije - Slovenian Institute for Adult Education v okviru projekta Krepitev vseživljenjskega učenja razvijamo novo spletno aplikacijo, ki spodbuja ljudi k opazovanju okolja, ki jih obdaja, razmisleku o lastnih navadah ter trajnostnemu delovanju, hkrati pa omogoča učenje in razvoj zelenih kompetenc.

Uporabniki krepijo znanstveno pismenost, razumevanje sprememb v okolju ter soustvarjajo znanje za zeleni prehod in trajnostni razvoj.

Aplikacija Opazujmo! je namenjena posameznikom in skupinam (tudi šolam in delovnim okoljem). Sodelujejo lahko odrasli in mladostniki – vsi, ki želijo krepiti svoje znanje, spretnosti in odnose preko kampanj, ki spodbujajo mišljenje, načrtovanje in delovanje z empatijo, odgovornostjo ter skrbijo za naš planet in javno zdravje.

Aplikacija je primerna tudi za družine z otroki, saj lahko preko nje usmerjamo njihovo pozornost na ključne vidike naravnega in družbenega okolja. Vabljeni k sodelovanju!

Preverite in se vključite v raziskovanje okolja in življenja: https://www.opazujmo.si/.

Dr. Barbara Baloh v novem strokovnem prispevku na strani za družinsko pismenost piše o tem, kako vizualna pismenost danes ni več le dodatna spretnost, temveč temeljna zmožnost sodobnega posameznika. Pomeni sposobnost branja, razumevanja in tudi ustvarjanja vizualnih besedil – od ilustracij in fotografij do diagramov, stripov in digitalnih podob. V svetu, kjer informacije vse pogosteje prihajajo v slikovni obliki, postaja razvijanje te zmožnosti enako pomembno kot razvijanje bralne pismenosti v ožjem, jezikovnem smislu, pravi.

Več o tem, kako lahko skozi podobe spodbujamo razvijanje razumevanje sveta, si lahko preberete v njenem prispevku

https://druzina.pismen.si/vizualna-pismenost-kako-s-slikanicami-razvijamo-razumevanje-sveta-podob/