Projekt Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen

V mesecu juniju smo člani projektne skupine opravili terensko delo v Kopru. Posebno pozornost smo posvetili Pretorski palači, škofijski palači ter stolni cerkvi.
📸 Ana Jenko Kovačič

Vabljeni k ogledu posnetka predavanja dr. Renate Novak Klemenčič, ki ga je pripravila v okviru razstave Mesto in otok!

Renata Novak Klemenčič - Ostanki srednjeveške arhitekture v Kopru in problem njene interpretacije Predavanje v sklopu razstave Mesto in Otok. Poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra.Režija, snemanje in montaža: Božidar FlajšmanMala loža v Kopru...

Vodja projekta in avtorica razstave, dr. Renata Novak Klemenčič ter avtor besedila razstave, dr. Dušan Mlacović, sta za radijsko oddajo Svet kulture predstavila naše delo ter razstavo Koper in otok. Njun prispevek je med 6. in 10. minuto. Vabljeni k poslušanju!

Svet kulture Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tud...

Posnetek otvoritve razstave Mesto in otok: Poskus rekonstrukcije srednjeveškega Kopra.

Video: Božidar Flajšman

Mesto in otok Poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra Posnetek otvoritve razstave, ki je nastala kot rezultat raziskovalnega projekta Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen.Sodelovali so Ana Jenko Kov...

Včeraj je v koprski Mali loži potekala otvoritev razstave Mesto in otok: Poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. Najlepša hvala vsem obiskovalcem! Razstava bo na ogled do 18. aprila, ob tej priložnosti pa vsi vnovič vljudno vabljeni na obe spremljevalni predavanji 5. in 12. aprila!

Foto: Božidar Flajšman

Dr. Mojca Marjana Kovač in dr. Gregor Pobežin sta na posvetu Koprska Pretorska palača v luči novih spoznanj predstavila prispevek z naslovom Kaj nam o kronologiji gradnje pretorske palače povedo napisi in grbi.

Na prvi pogled – a res zgolj na prvi pogled – se zdi, da so napisne stele in grbi, ki krasijo pročelje pretorske palače, razporejeni nekako stihijsko, brez pravega reda in smisla. Nekateri napisi delujejo nedokončano, nekateri so v zgledni in zelo spodobni latinščini, vsaj en pa deluje nekoliko zmedeno in ni brez jezikovnih napak. Toda celo površen pogled na to epigrafsko poikilijo nas napotuje na misel, da razporeditev ni nepremišljena: nekateri napisi tvorijo kompozicijske celote, drugi se vključujejo v ostale arhitekturne elemente in z njimi tvorijo vsebinske sklope. A pogled na pročelje zbuja tudi vprašanje, ali razporeditev grbov in napisov ne izkazuje morda različnih faz gradnje.
Avtorja prispevka analizirata heraldično in epigrafsko ikonografijo stel, ki se nahajajo na pročelju palače, zato bo prispevek razdeljen na dva dela, v katerih b***a avtorja predstavila najprej vsebino grbov (Kovač) in nato še napisov (Pobežin) na pročelju pretorske palače, jih kronološko in vsebinsko razvrstila ter skušala prikazati, ali je mogoče iz njihove razporeditve sklepati tudi o gradbenih fazah celotne zgradbe.

Slika: Člana projektne skupine pri ogledovanju stanja na terenu, foto: Matej Klemenčič

Nadaljujemo s serijo objav povzetkov predavanj s posveta Koprska Pretorska palača v luči novih spoznanj.

Dr. Renata Novak Klemenčič je pripravila prispevek z naslovom Loža in komunalna palača v Kopru do konca 15. stoletja.

Na napisni plošči, ki jo hrani Pokrajinski arhiv Koper, se med gradnjami koprskega kapitana Marina Morosinija leta 1269 omenja tudi »lucida logia inter duo pretoria«. V koprskih arhivskih virih iz 13. in začetka 14. stoletja večkrat naletimo na omembo »pocolum«, v enem primeru v kontekstu »super locam seu pocolum communis iustinopolis«, kar lahko razumemo kot ložo oziroma bolje portik s pohodno ravno streho. V devetdesetih letih 14. stoletja se dikcija v virih spremeni; loža se redno omenja kot »logia palacij« ali »logia communis«, v notarskem zapisu iz 1397 celo »logia nova palacij«. Očitno gre za predelavo starega portika ali še bolj verjetno za gradnjo nove lože, ki se je najverjetneje nahajala na dvorišču palače. Ta loža je bila v uporabi še dolgo po tem, ko je bila sredi 15. stoletja zgrajena nova velika loža na trgu. Prispevek se bo osredotočil na odprta vprašanja odnosa med ložo, palačo in trgom v času od 13. do sredine 15. stoletja.

Foto: Matej Klemenčič

Na enodnevnem posvetu Koprska Pretorska palača v luči novih spoznanj je svoj prispevek z naslovom Omembe koprske komunalne palače v arhivskih virih predstavila tudi mlada raziskovalka Ana Jenko Kovačič.

Spremembe v listinski praksi so v drugi polovici 13. stoletja prinesle natančnejše omembe kraja sklenitve pravnega dejanja v notarskih instrumentih. V istrskih mestih ta novost časovno sovpada z institucionalnimi spremembami, ki so pripeljale do izgradnje komunalnih palač. Posledica tega je, da je mogoče v virih, nastalih po sredini 13. stoletja, slediti ne le omembam komunalnih palač, temveč tudi specifičnih prostorov ter namembnosti le-teh.
Prispevek bo v prvi vrsti osredotočen na omembe koprske palače v virih druge polovice 13. ter 14. stoletja, obenem pa bodo te navedbe postavljene v primerjalni okvir ob upoštevanju stanja v drugih istrskih mestih, predvsem Trstu, Poreču in Pulju.

Foto: Matej Klemenčič

26. novembra 2021 je potekal enodnevni posvet Koprska Pretorska palača v luči novih spoznanj, na katerem smo predvsem raziskovalci, aktivni na projektu, predstavili dosedanje vedenje o različnih vidikih koprske Pretorske palače ter Kopra kot srednjeveškega mesta.

Dr. Dušan Mlacović je predstavil prispevek z naslovom Urbani in zgodovinski kontekst Pretorske palače.

Razvoj in rast urbanega areala severnoistrskega mesta Koper v času od 11. do 15. stoletja je eno najbolj zanimivih vprašanj predmoderne urbane zgodovine na vzhodnojadranski obali. Po površini je bil s Koprom primerljiv samo Zadar, vsa druga vzhodnojadranska mesta so bila v poznem srednjem veku manjša ali kar bistveno manjša. Kljub temu je Koper v zgodovinopisju spregledan kot takratno pomembno jadransko urbano središče. Kljub svoji velikosti in temu primerni politični, družbeni, gospodarski in kulturni zgodovini se mu ni uspelo prebiti v zgodovinske preglede ali zemljevide kot eno izmed ekonomsko in tudi drugače pomembnih takratnih jadranskih središč. Enako velja za razvoj in rast njegovega urbanega areala. Urbani areal poznosrednjeveškega Kopra je znan v najosnovnejših konturah, o njem vemo znatno manj kot o razvoju in rasti urbanega areala Dubrovnika, Splita, Zadra ali Raba. Veliko vprašanj v zvezi z njegovim razvojem ostaja odprtih. Gradivo arhiva koprske komune, ki je bilo med letoma 1944 in 2016 nedostopno in shranjeno na tajni lokaciji v Italiji in ki je zdaj dostopno, še posebej gradivo za 14. stoletje in prva desetletja 15. stoletja, je ohranjeno v obsegu, ki omogoča sistematično raziskovalno delo. Upamo, da se bo mogoče s pomočjo novih spoznanj o družbeni in ekonomski zgodovini Kopra ter drugod uporabljenih metod (mapiranje enot nepremičnin) dokopati do novih in trdnejših spoznanj o razvoju in rasti urbanega areala srednjeveškega Kopra.

Foto: Matej Klemenčič

Začenjamo s serijo objav o dosedanjih aktivnostih. V okviru projekta Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen je bil v oktobru soorganiziran mednarodni znanstveni simpozij Divina - Dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa. Na njem so s svojimi prispevki sodelovali tudi raziskovalci in raziskovalke, ki so del projektne skupine: dr. Renata Novak Klemenčič, dr. Dušan Mlacović, dr. Mojca Marjana Kovač, dr. Helena Seražin, dr. Gregor Pobežin in Ana Jenko Kovačič.

https://www.primorske.si/kultura/sprehod-po-mestu-je-lahko-zgodovinska-pustolovscin?fbclid=IwAR1tW-fwM0WL7F9rB0rQMq8JGfj3Ufxdm86rNsfhbDW9Fr3BMUcbS7Da_xI

Sprehod po mestu je lahko zgodovinska pustolovščina Do največ odkritij nas pripelje sodelovanje različnih strok, interdisciplinarni pristop, so na 5. mednarodnem znanstvenem simpoziju Divina soglašali slovenski, hrvaški in poljski klasični filologi in drugi, ki so v Kopru spet pognali časovni stroj in osvetljevali različne kotičke zgodovine.