Kranj kot gospodarsko in regijsko središče Gorenjske je v vsem svojem razvoju imel pomembno vlogo tudi v vzgoji in izobraževanju. Pri tem je imela podobno vlogo tudi kranjska gimnazija, ki je bila prva gimnazija v Sloveniji, ki je vpeljala slovenski jezik kot poučevalni jezik. Prilagajala se je potrebam družbe in 100. obletnico popolne osemletne gimnazije dočakala s ponovno vpeljavo gimnazijskega
programa in nove mature.
Če ne bi bilo prve svetovne vojne in z njenim koncem razpada avstroogrske monarhije ter nastanka novih držav, kar se je z nacionalnih stališč moralo pokazati tudi v organizaciji šolstva, bi lahko trdili, da se v tem času gimnazija ni bistveno spremenila ne organizacijsko ne vsebinsko. Primerjava predmetnikov z začetka 20. stoletja in s konca 40. let ne pokaže bistvenih razlik. Gimnazija je ves ta čas obdržala organizacijsko in vsebinsko strukturo ne glede na to, da je bila polovico teh let v avstroogrski monarhiji, polovico pa v novonastali Jugoslaviji. Gimnazija je preživela dve vojni, od katerih je prva močno okrnila njeno delo, druga pa ga je celo prekinila. Spremembe, ki so nastale s koncem druge svetovne vojne, so bile tolikšne, da so se pokazale tudi v prenovljeni povojni gimnaziji. Zaradi nastanka enotne osemrazredne osnovne šole leta 1958 je iz osemrazredne postala štirirazredna gimnazija. Posamezna dogajanja in družbene preobrazbe so postale vsebine gimnazijskih učnih programov. Največje spremembe je doživela z vpeljavo usmerjenega izobraževanja leta 1981, ki je zahtevalo poenotenje vzgoje in izobraževanja. Z njim so hoteli doseči enakopravnost vseh oblik in poti izobraževanja. To pomeni, da so se dijaki po končani šoli lahko vključili v delovni proces ali pa v nadaljevali študij. Na žalost je ta reforma prinesla več slabega kot dobrega. Ščasoma so nastale spremembe tako v vrstah šol kot v njihovih programih. Osamosvojitev Slovenije je povzročila veliko spremembo izobraževalnega sistema ponovno je bil vpeljan gimnazijski program in s tem tudi matura. Poslopje današnje gimnazije je bilo grajeno na severnem robu mesta. Danes pa stoji v novem središču mesta. Po mnogih prošnjah in dokazovanjih o potrebnosti gradnje novega gimnazijskega poslopja je bil končno sprejet sklep o novi gradnji. Gradnja se je pričela 27. 4. 1896, 18. 9. 1897 je bil vzidan sklepni kamen in je bilo poslopje slovesno izročeno namenu. Načrte za poslopje gimnazije je napravil arhitekt Viljem Treo. V gimnaziji je bilo 10 učilnic, vsaka za okoli 56 učencev, risalnica, po ena soba za geografske, prirodopisne in prirodoslovne zbirke, ravnateljeva pisarna in stanovanje, posvetovalnica, trije prostori za knjižnico, telovadnico in nad njo kapelo. Zaradi naglega porasta števila dijakov je bil že leta 1903 dozidan severni trakt. Potem pa so poslopje postopoma širili glede na vpis. Največji poseg je bil napravljen 1979, ko je šola z novim prizidkom pridobila 1805 kvadratnih metrov površine. Zadnja večja obnova, ki jo je doživela gimnazija, se je začela 1986 in bila zaključena 1990. leta. Šola je dobila novih 1000 kvadratnih metrov površine. Zgrajenih je bilo osem novih učilnic, trije kabineti in nova konferenčna dvorana. V letu 2008 je bila urejena razdelilnica tople prehrane in nova jedilnica, ter nova kotlovnica. Leta 2009 pa je šola dobila popolnoma prenovljeno knjižnico. Danes je kranjska gimnazija ena največjih slovenskih gimnazij. V 33 učilnicah, dveh telovadnicah, konferenčni dvorani in večnamenskem prostoru trenutno poteka pouk za 33 oddelkov, v katerih je vpisano 982 dijakov. Gimnazija leži v novem poslovnem delu Kranja ob Koroški cesti. Na zahodni strani zapira Slovenski trg, ki je osrednji trg novega mestnega dela. Južno od gimnazije je Hotel Creina. Nasproti gimnazije stoji Delavski dom, nekdanja Vurnikova mojstrovina, ki pa so ji s prenovo po zadnji vojni popolnoma spremenili podobo. Vmes je Slovenski trg. Na jugu ga zapira blagovnica Globus. Severno od trga je zgradba skupščine Mestne občine in Agencije za plačilni promet. S položajem v tem delu mesta gimnazija predstavlja ne samo eno najbolj markantnih stavb, temveč je dejansko tudi osrednja izobraževalna ustanova v mestu. Po 185 letih ustanovitve prve gimnazije v Kranju, po sto letih zidanja današnjega šolskega poslopja, 95 letih prve velike mature v Kranju je to nedvomno pomembna ustanova. Vzgojila je številne maturante, ki so ponesli njeno ime in ime Kranja v svet. Vzgojila je tudi veliko strokovnjakov. Gimnazija v Kranju je ostala središče naprednih misli in razvoja, iz nje prihajajo nosilci prihodnjega družbenega napredka ne le v Kranju, temveč tudi v Sloveniji in zunaj nje. Za svoje delo je kranjska gimnazija dobila več velikih priznanj. Leta 1976 je predsednik republike odlikoval kranjsko gimnazijo ob 75-letnici prve mature z odlikovanjem zaslug za narod s srebrnimi žarki. Istega leta je dobila nagrado občine Kranj, leta 1991 pa ji je Skupščina občine Kranj podelila veliko plaketo občine Kranj. Ob stoletnici prve mature leta 2001 pa je predsednik države odlikoval našo Gimnazijo s Srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge pri izobraževanju številnih generacij dijakov. Nedvomno ta priznanja kažejo na velik pomen in vlogo, ki jo je imela kranjska gimnazija v preteklosti in jo ima v sedanjosti. Pomembnejše letnice:
•ustanovljena 10. 10. 1810 leta, delovala v župnišču
•oktobra 1811 spremenjena v dvorazredno primarno šolo
•4. 9. 1861 ustanovitev klasične nižje gimnazije z nemškim učnim jezikom
•20. 9. 1870 nastane nižja realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom
•21. 7. 1894 popolna osemrazredna klasična gimnazija
•27. 4. 1896 začetek gradnje sedanjega gimnazijskega poslopja
•18. 9. 1897 slovesna otvoritev nove gimnazije
•1903 dozidava severnega trakta
•1923 realna gimnazija
•1941 Nemci prepovedali delovanje gimnazije
•1979 dograjen prizidek na zahodni strani
•1981-1982 zgrajene naravoslovne učilnice in nova kuhinja
•1986-1990 popolna obnova in prenova gimnazije
Ko je avstrijsko prosveto ministrstvo 12. 9. 1861 izdalo dekret o ustanovitvi klasične nižje gimnazije, se je pouk začel s prvim in drugim razredom. Gimnazija je imela 100 dijakov in 4 profesorje. Prvo večjo spremembo je gimnazija doživela 1870. leta, ko je bila iz klasične spremenjena v nižjo realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Kasneje so gimnazijo skušali večkrat tudi ukiniti. 21. 6. 1894 je bil podpisan akt o ustanovitvi popolne klasične gimnazije v Kranju. Kjer se je v nižji gimnaziji poučevalo v slovenskem jeziku, v višji pa v nemškem. Prvo šolsko leto sta bila odprta prva dva razreda, vsako naslednje leto pa so dodali po en razred, kar je v šolskem letu 1900/1901 dalo osem razredov in prvo veliko maturo. Zaradi naglega porasta števila dijakov je leta 1903 severni trakt v vsakem nadstropju dobil po eno učilnico. Od tedaj pa do najnovejše dobe (leta 1960) poslopje ni doživelo bistvenih sprememb. V prvih petnajstih letih po drugi svetovni vojni je število maturantov enakomerno naraščalo. Leta 1961 se je dvignilo na preko sto in tako število je ostalo do leta 1974. Leta 1979 se je število zopet izrazito povečalo in preseglo število 200. Od takrat dalje je njihovo število med 200 in 250. Od leta 1903 se površina prostorov ni bistveno povečala. Skokovito povečanje števila dijakov je zahtevalo nove šolske prostore. Leta 1979 je bil dograjen prizidek kar je pomenilo 1805 kvadratnih metrovnovih površin, kar je predstavljalo prek 40% površin starega poslopja. Leta 1986 pa se je začela obnova podstrešja, kjer so nastale nove učilnice. Hkrati s tem se je začela tudi temeljita obnova notranjosti in zunanjosti, ki je bila zaključena 1990. leta. Šola je pridobila 8 novih učilnic, novo konferenčno dvorano. Delovne razmere so se bistveno izboljšale.
