To pomeni, da nam znanje, pridobljeno v šoli, torej v formalnem sistemu izobraževanja, ne zadošča več. Sobivanje v razvitem svetu od nas zahteva nenehno učenje in izpopolnjevanje. Danes ni tako pomembno koliko znaš, temveč koliko si se pripravljen naučiti. Nekoč je veljalo, da sta znanje in izobrazba oblika materialne sfere. Lahko ju prenesemo iz glave ene osebe v glavo druge osebe. Danes v svet
u na znanju temelječe družbe je ta pogled zastarel in neučinkovit. Njegova vloga preide od nekoga, ki znanje posreduje k nekomu, ki k znanju usmerja. Znanje in informacija sta ključna elementa v hitro razvijajočih socialnih in ekonomskih strukturah industrijsko razvitih narodov. Preberite več na EduKalibri. Medijska produkcija
Medijsko pismenost obravnavamo kot temeljno vrednoto za katero usposablja javno šolstvo. Poleg literarne in funkcionalne pismenost je prav medijska pismenost tista za katero menimo, da je "vroče" področje današnje družbe. Generacija dijakov, ki se trenutno šola je tista, ki se je rodila v svet spreminjajoče se medijske kulture. Za razliko od denimo generacije X, ki je svet sodobne informacijske tehnologije ustvarjala, današnji dijaki vidijo medije in IKT kot način življenja. Zaradi tega in pa zaradi nepregledne količine dostopnih informacij, je pogosto možno zaznati izgubljenost. Kljub temu, da sprejemajo IKT kot del življenja imajo vendar pogosto večje težave pri navigaciji. Menimo, da srednješolsko izobraževanje lahko v veliki meri ustrezno pomaga mladim pri opismenjevanju. Če govorimo o praktičem vidiku to pomeni, da razumejo način delovanja medijev in pridobivanja, uporabe in manipulacijo informacij. S filmskimi projekti jim omogočamu ustvarjanje, učenje. S filmsko teoretičnimi smermi jih naučimo brati medije in sprejemati medijski prostor s prepotrebno oddaljenostjo.
