ZUU - Zavod uporabnih umetnosti

Glasbene delavnice za najmlajše otroke in otroke v vrtcih so namenjene krepitvi njihovega razvoja.

Otroci z igranjem na glasbila razvijajo:
✏️ motoriko,
📖 sledenje,
🧘 pozornost in koncentracijo,
👂 slušno pozornost in orientacijo,
👀 koordinacijo oko-roka,
in še in še.

Spoznavajo nova glasbila, jih prijemajo, rokujejo, nanje igrajo, poslušajo in primerjajo različne zvoke med seboj. Poleg pa še terapevtka igra na pozavno, s katero spoznavajo in prepoznavajo že poznane in nove glasbene repertuarje. 😊

Danes praznujemo svoj 7. rojstni dan! 🎊🥳🎉 Kar nam zelo veliko pomeni, saj dokazujemo, da lahko z glasbeno terapijo delujemo na Slovenskem območju. Eno leto je naokrog in naj vam zaupamo par podatkov glede našega dela:

🥁 381 opravljenih delavnic glasbene terapije,
🎺 151 udeležencev pri glasbeni terapiji,
🪗 6 področij delovanja,
🎷 3 novi projekti ustvarjeni,
🎻 1 intervju na nacionalni televiziji RTV,
🪕 1 snemanje intervjuja za podkast.

Utrujeni odhajamo na zaslužene počitnice, kmalu pa vam razkrijemo nove projekte in programe, ki smo jih pripravili za vas 🎁

V veselje mi je bilo se odzvati na vabilo društva VEZI, kjer smo z uporabniki uprizorili čisto pravo glasbeno točko, igrali na vsa možna glasbila, ustvarili pesem društva VEZI in ob zvokih pozavne preživeli krasno izkušnjo :)

Individualna srečanja za najmlajše v Kopru. Razvoj govora po prilagojenem programu in časovnici ter v družbi prijetnih glasbil. Glasbeno terapijo združimo še z drugimi metodami in tako dobimo interdisciplinaren pristop. Za večjo učinkovitost in hitrejši napredek pri logopedski obravnavi 👌

1. marec - Svetovni dan glasbene terapije.

Kaj sploh je glasbena terapija?

Glasbena terapija je praksa pomoči. V procesu, ki se odvija med terapevtom in udeležencem, ali udeleženci v skupini, ima glasba glavno vlogo. Glasba je sredstvo s katerim terapevt deluje in s katerim udeleženec doživlja spremembo.

Glasba ima 1000 obrazov in oblik. Lahko jo poslušamo, aktivno in pasivno. Ob njej lahko plešemo, se gibamo, krilimo z rokami ali vrtimo glavo. Glasbo igramo na prave inštrumente ali na izmišljene, ročno ustvarjene. Lahko so klavir, flavte, kitare, tolkala, bobni, afriška tolkala, azijski bobni vseh barv in oblik, majhna tolkala iz vseh koncev sveta. Glasbo lahko pojemo, kar pa ne pomeni, da moramo biti pevci. Sploh ne, že samo mrmranje je lahko petje. Glasbo lahko pišemo in komponiramo. Lahko pišemo besedila in jih analiziramo. Lahko igramo glasbo tudi s telesom, ustvarjamo zvok z rokami, ploskanjem, tleskanjem, žvižganjem, z udarjanjem po stegnih, prsnem košu, z udarjanjem ob tla.

Glasbo uporabimo tako, da z njo delujemo preventivno na stanje osebe. Z glasbo manipuliramo v dobrobit osebe. S premišljeno uporabo terapevtskih tehnik lahko spodbujamo otrokov razvoj, preprečimo razvoj raznih težav ali upočasnimo napredovanje v težje oblike poteka bolezni.

Glasbena terapija je lahko tudi podporna oblika drugim terapijam in obravnavam, saj z njo lahko hitreje razvijemo določene sposobnosti, ki so nujne za kakovosten napredek pri drugih obravnavah. Zakaj ne bi otrok, ki ima zaostanek v govornem razvoju, svoj sluh dodatno krepil in razvijal z glasbo? Dobrobit se pokaže pri logopedskih obravnavah tako, da otrok bolje sliši izgovorjavo logopeda ali svojo, pri vaji doma.

Glasbena terapija v namen rehabilitacije. Pacient, ki po možganski kapi rehabilitira svojo hojo s pomočjo fizioterapije, lahko z uporabo glasbe hitreje doseže rezultate, ker določene možganske realnosti to omogočajo.

Glasbena terapija deluje v zdravstvu, edukaciji, socialno varstvenih ustanovah, na področju duševnega zdravja, čustvenega zdravja, na področju otrok s posebnimi potrebami, z otroki z vedenjskimi težavami, na področju onkologije, nevrodegenerativnih bolezni, proti stresu, kot pomoč za premagovanje ovir otrok, v paliativni oskrbi in v hospicih, na področju dobrega počutja in osebnega zadovoljstva, in še in še...

Glasbena terapija je praksa, ki si dodatno utira pot v znanosti. Ima empirično podlago, ki se dodatno krepi.

Glasba ima toliko obrazov in ušes, kolikor je ljudi na tem planetu. Glasba je del nas in mi smo del glasbe.

Glasbena terapija glasbo uporabi v namene doseganja neglasbenega cilja. Ničesar ne zahteva in veliko lahko da.

Vesel praznik glasbene terapije vam želi vaš ZUU - Zavod uporabnih umetnosti !

Pozor!

Zakaj vztrajamo? Zato, ker deluje. Zato, ker učenci napredujejo na svojih šibkih področjih ter zato, ker znajo uporabiti pridobljene veščine tudi izven terapevtskega konteksta.

Deluje zato, ker z glasbeno terapijo spodbujamo delovanje možganov na drugačen način kot so vajeni. Zmedemo jih z drugačnimi dražljaji in so zato primorani usmeriti pozornost na dogajanje. Dlje kot oseba zadržuje pozornost na specifični vaji, bolj krepi sposobnost koncentracije. Poleg tega se z glasbo aktivira več možganskih predelov hkrati in tako uporabimo več različnih kognitivnih sposobnosti istočasno.

Vendar pri glasbeni terapiji ne krepimo glasbenih sposobnosti, te so sekundarnega pomena. Primarna naloga je osebi pomagat premagovati lastne ovire, krepiti lastne sposobnosti, zmanjševati težave in primanjkljaje s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju.

Torej, kako bo otrok, ki ima težave z usmerjanjem pozornosti sledil navodilom učitelja in ustrezno rešil nalogo? Tako, da bo te težave najprej zmanjšal ali odpravil, potem bo lahko ustrezno sledil tudi izven terapevtskega konteksta. Zato počnemo vse kar počnemo, ker je to izvedljivo, dosegljivo in se da dosegati cilje kot so krepitev in razvoj pozornosti, koncentracije, sledenja.

Kako to počnemo? Z igranjem na različna glasbila, s preizkušanjem, z odkrivanjem, s prepevanjem, s pisanjem in ustvarjanjem besedil in pesmi, s ponavljanjem, z gibanjem ob glasbi, z aktivnim poslušanjem, s sodelovanjem in z veliko mero strokovnosti.

"Nisi bil dovolj pozoren, zato si spregledal podatke v nalogi."

"Ker nisi poslušala navodil, zdaj neveš kaj je treba delati."

"Sedaj se koncentriraj in recitiraj pesem na pamet."

"Se spomniš o čemu smo govorili prejšnjo uro?"

Pozornost, poslušanje, koncentracija ter pomnenje so nekateri miselni procesi, ki jih otrok uporablja pri rednem delu v šoli ter sledenju pri pouku, pri opravljanju domačih nalog in učenju snovi.

Enaki miselni procesi se odvijajo tudi pri glasbenih dejavnostih, s to posebnostjo, da se več njih dogaja istočasno ob izvajanju. Pouk glasbe v šolah je zato dragocena priložnost, da se vsi učenci preizkusijo na glasbenem področju, tudi tisti, ki ne obiskujejo glasbene šole, pouka inštrumenta ali pevskega zbora.

Torej, otroci pri pouku glasbe, v glasbeni šoli ali v pevskem zboru neposredno trenirajo in razvijajo tudi tiste sposobnosti, ki so potrebne za uspešno delo na šolskem področju.

Kadar se pri otrocih pokažejo težave na teh dotičnih področjih in jih te težave ovirajo pri učnem procesu, takrat navadna glasbena dejavnost ne zadošča, saj se cilji glasbenega izobraževanja ne enačijo z realnimi potrebami otroka. Takrat lahko posežemo po glasbeni terapiji, saj se cilji enačijo s potrebami otroka, dejavnosti so prilagodljive otrokovim sposobnostim in razvijajo neglasbene spretnosti.

Torej, če bo otrok izboljšal svojo koncentracijo pri glasbenih aktivnostih, jo bo izboljšal tudi na šolskem področju. Če bo otrok krepil spomin z glasbenimi aktivnostmi, se bo to odražalo tudi pri uporabi spomina v šoli. Če bo otrok ob izvajanju glasbe okrepil sledenje in pozornost, se bo to izražalo tudi pri sledenju pri pouku in učenju šolske snovi.

Zato krepimo, razvijamo in spodbujamo miselne procese in kognitivni razvoj z glasbeno terapijo.

Kakšna glasbila uporabljamo pri glasbeni terapiji? Ali dejansko igramo na glasbila ali samo poslušamo glasbo? A ni glasbena terapija tisto z gongi? 🙂🪘🎶📻🧘

To so pogosta vprašanja, s katerimi se glasbeni terapevti srečujemo v svojem poklicu. Kakšna glasbila uporabljamo v glasbeni terapiji je odvisno od okoliščin in cilja, ki ga želimo doseči. V terapiji so dobrodošla čisto vsa glasbila. Bolj kot so glasbila neobičajna ali nepoznana, bolj osebo stimulirajo k raziskovanju in premiku izven svojih okvirjev. Zato se terapevti radi poslužujemo manj poznanih, etničnih glasbil iz vseh kotičkov sveta, še bolje če so narejeni ročno in iz naravnih materialov. Afriška, azijska, arabska, latinsko-ameriška glasbila različnih velikosti in oblik. Prav tako sta v uporabi tudi bolj poznana klavir in kitara, tolkala vseh oblik ter glas. Glas je zelo pomemben inštrument tako terapevta kot udeleženca, saj ga imamo zmeraj s seboj in z njim ne le pojemo ampak tudi vokaliziramo ter komuniciramo.

Ja, dejansko igramo na glasbila. V terapiji aktivno igrajo na glasbila tako udeleženec, kot terapevt. Vendar za to ni potrebno nikakršno glasbeno znanje. V glasbeni terapiji zvočna kulisa ne temelji na estetiki, pravilnemu igranju ali točni izvedbi, prav tako se ne nujno uporablja poznana glasba - nasprotno, velikokrat se poslužujemo glasbene improvizacije. Torej v danem trenutku nastaja nova glasba, ki je pristna taka kot je. Seveda pa lahko glasbo tudi poslušamo, aktivno ali pasivno. Ob poslušanju glasbe se lahko gibamo, ob njej rišemo, na njo pojemo (aktivno poslušanje) ali pa jo samo umirjeno poslušamo (pasivno poslušanje). Metoda dela in pristop, ki ga terapevt izbere za delo z udeležencem je torej odvisen od več faktorjev.

In ne, to ni tisto z gongi 🙂. Zvočna masaža z gongi ni glasbena terapija. Seveda se lahko gongi kot glasbila uporabijo tudi v glasbeni terapiji in seveda se lahko tudi zvočno masažo z gongi uporabi kot tehniko pri glasbeni terapiji, vendar sama uporaba gongov ali tibetanskih posod in drugih terapevtskih glasbil sama po sebi ni glasbena terapija.

Ne glede na to katero metodo in inšrumentarij terapevt izbere, je bistvenega pomena to, da je terapevtski proces čim bolj učinkovit glede na potrebe uporabnika.

Glasba je v vrtcih zmeraj prisotna. Otroci plešejo, pojejo, se učijo preprostih pesmic, tudi igrajo na glasbila. A zakaj je to pomembno?

Z glasbo podpiramo celostni razvoj otroka. Otrok mora dvigniti roko in jo usmeriti, da zaigra na boben, torej razvija motoriko in koordinacijo. Če želi peti, mora vdihniti in sproducirati zvok, torej razvija dihalne sposobnosti in zvočno produkcijo. Kadar otrok igra na triangel, na katerega zaigra ob točno določenem trenutku, mora pozorno slediti dogajanju, torej trenira kognitivne sposobnosti. Če se otrok giba ob petju ali glasbi, krepi svojo orientacijo. Vse to in še več otroci razvijajo in krepijo kadar se srečujejo z glasbo. Zato je gasba v predšolski starosti tako zelo pomembna.

Kdaj običajne glasbene aktivnosti niso več zadostne in potrebujemo glasbeno terapijo? Kadar se pojavi potreba po usmerjenem programu, ki načrtno krepi, spodbuja in razvija otrokove sposobnosti. Kadar določimo terapevtski cilj, se mu načrtno približujemo s prilagojenim programom, ki ustreza potrebam posameznega otroka, bodisi v skupinskem ali individualnem srečanju.

Pri glasbeni terapiji je cilj zmeraj neglasbene narave ter je odvisen od potrebe otroka, naprimer izboljšati/razvijati otrokovo pozornost, ali orientacijo, ali koordinacijo oko-roka, itd. Pri navadnih glasbenih aktivnostih (v vrtcih) pa je cilj krepiti/razvijati glasbene sposobnosti otroka, kot so posluh, občutek za ritem, razlikovanje med različnimi toni, itd.

ZUU - Zavod uporabnih umetnosti je NAZAJ!!! 🥳🤸‍♀️🎊🥁🎶

Naš zavod je zaživel že 5 let nazaj! in od takrat nudimo glasbeno terapijo v Kopru. Vrsto let izvajamo delavnice za otroke, individualne in skupinske obravnave otrok z različnimi težavami in motnjami v razvoju ter predavanji za šolske delavce in strokovne pomočnike. Vsa ta leta se naši strokovnjaki redno izpopolnjujejo ter pridobivajo znanja, ki jih vestno uporabljajo pri svojem delu. In tako bo še naprej!

Po krajšem odmoru se bomo ponovno družili z vami na socialnih omrežjih ter v živo, vas obveščali o novostih, z vami delili vtise realiziranih projektov in še in še!

V novo delovno sezono vstopamo z novimi glasbili, dopolnjenimi programi ter razširjeno ponudbo. Sledite nam in spremljajte kaj vse smo pripravili za vas. Namreč obeta se nam veliko novega! ;)

Nevrološka glasbena terapija 🧠 Morda ime zveni zelo znanstveno, no saj terapija temelji na nevroznanostih, a sama po sebi nikakor ni invazivna. Gre za kognitivne treninge, kjer z glasbili, gibanjem in poslušanjem treniramo tiste sposobnosti pri otroku, oziroma odraslemu, katere so oslabljene, neaktivne ali nerazvite. V šolstvu velja za zelo primerno dejavnost, saj lahko z individualnim ali skupinskim pristopom prilagodimo aktivnosti potrebam posameznega otroka 😊 danes z učenci 4. razreda krepimo koncentracijo, sledenje in pozornost, hkrati pa aktiviramo obe možganski polovici. S tem ju med seboj povežemo, da možgani celostno boljše delujejo 🧠👍
..aja, pa ne pozabimo povedati, da zabava ni naš glavni namen, ampak je velikokrat sestavni del našega dela! 😉