Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije

23/08/2026

Ne vem, zakaj se toliko ukvarjamo s PDF-ji in pripravljenimi gradivi za delo v gozdu, če pa so lahko povsem dovolj že recimo palice. Dolge, metrske, leskove – za vsakega otroka ena. Poiščejo jih kar sami v gozdu in z njimi lahko učimo matematiko, slovenski jezik, gibanje in glasbo. Da o tem, kako odlične so za igro, raziskovanje in ustvarjanje, niti ne govorimo.
Pri gozdni pedagogiki velja preprosto načelo: delaš tisto, česar v razredu ne moreš, in s tem, kar ti ponudi narava. In narava ponuja ogromno.
Če za delo v gozdu potrebujemo PDF-je, laminirane kartice in natančna navodila za vsako palico, se moramo morda vprašati, ali smo res spremenili metodologijo dela – ali smo samo zamenjali prostor in učilnico preselili v gozd?
Otroci v gozdu morajo raziskovati, tipati, poslušati, opazovati, se gibati in odkrivati. Gozd naj bo njihovo gradivo – in tudi naš učitelj in navdih.

✍📸Natalija, IGP

22/08/2026

20/08/2026

IGRA JE TEMELJ RAZVOJA. IN GOZD JE NJEN NARAVNI DOM.

V svetu, ki ceni hitrost, merljivost in nenehno dejavnost, se je tudi v vzgojo tiho prikradla misel, da mora biti vsaka ura zapolnjena, vsak dan upravičen in vsako delo dokazano.
Ker sistem še vedno nagrajuje nadzor, urnike in rezultate – ne pa zaupanja.
In zato se pojavi slaba vest. Tiha, vztrajna misel: »Ali sem danes naredila/naredil dovolj?« Tiha slaba vest, ki se oglasi takrat, ko ni izdelkov, ko ni razstav in ko ni dokazov, da se je nekaj zgodilo.
A otrok ne raste v izdelkih. Otrok raste v procesu. Največ, kar se v otroštvu zgodi, se zgodi takrat, ko odrasli zaupamo poti razvoja in ne hitimo pred otrokom. Ko otrok v gozdu ure in ure: nosi palice, gradi, podira in znova gradi, se dolgočasi, se prepira in pomiri, tvega, presoja, čaka, se v njem razvijajo ravno tiste sposobnosti, ki jih kasneje tako obupano zahtevamo: osredotočenost, samoregulacija, nadzor impulzov, vztrajnost, ustvarjalnost.
Zgodnje otroštvo je kritično obdobje razvoja možganov. Ne zato, ker bi se otrok moral zgodaj naučiti brati, pisati ali šteti, temveč zato, ker se mora igrati, gibati, raziskovati, plezati, pasti in vstati.
Zato vas vabimo, da ne bežite pred tišino, da ne zapolnjujete vsakega trenutka, da ne merite svojega dela po končnih izdelkih. Merite ga po tem, koliko prostora ste danes pustili otroku. In ko vas naslednjič preplavi slaba vest, se spomnite: najboljši vzgojitelj je tisti, ki zna stopiti korak nazaj.
Zato izbiramo igro. Igro brez vnaprej določenega rezultata. Igro, ki jo vodi otrok.

✍Besedilo iz PRIPOROČNIK o prosti igri, opazovanju in poslušanju otrok v gozdnem vrtcu, Avtorica Tanja Novak, Vrtec Veliki Gaber
📸Natalija, IGP, Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije,

19/08/2026

Ni težko biti ponosen, ko otroku uspe. Prava preizkušnja je, ko mu ne. Dom naj bo prostor, kjer otrok ve, da je vedno sprejet in tudi šola naj poleg znanja prepozna in ceni trud, napredek, radovednost in pogum poskusiti.

17/08/2026

GOZDNA PEDAGOGIKA V PRAKSI, 2. DEL

🏃 Vsebuje številne razvojne gibalne igre.
👧 Primerna je za različne starostne skupine – aktivnosti lahko prilagodimo sposobnostim in zanimanjem otrok.
🔍 Spodbuja raziskovanje in radovednost – otroci naravo spoznavajo neposredno, z opazovanjem, tipanjem, poslušanjem in raziskovanjem.
🤝 Povezuje otroke – številne igre spodbujajo sodelovanje, komunikacijo, medsebojno pomoč in skupinsko reševanje izzivov.
💡 Ponuja veliko praktičnih idej – priročnik je uporaben vir navdiha za vzgojitelje, učitelje, gozdne pedagoge, starše in vse, ki želijo z otroki kakovostno preživljati čas na prostem.
❤️ Spodbuja pozitiven odnos do narave – otroci skozi igro in doživetja razvijajo spoštovanje, zanimanje in povezanost z naravnim okoljem.
🌳 Ni namenjena samo gozdu – dejavnosti lahko izvajamo tudi na travniku, vrtčevskem ali šolskem igrišču, v parku ali drugem naravnem okolju.

Cena 29,00 EUR + poštni stroški
naročila: [email protected]

16/08/2026

VLOGA GOZDA V OTROŠTVU: KO OTROK SPET POSTANE OTROK

Morda ni naključje, da je gozdna pedagogika postala tako priljubljena prav v času, ko otrokom vse težje dovolimo, da bi bili otroci. Več zaslonov, več delovnih listov, več urnikov, več dejavnosti, več projektov, več nadzora, več »koristnega« preživljanja časa. Toda več dejavnosti še ne pomeni več učenja. Ali otroke danes res učimo več – ali jih samo vedno bolj zaposlujemo?
Včasih se zgodi prav nasprotno: otroku zapolnimo vsak trenutek tako zelo, da mu ne ostane časa za lastno raziskovanje, igro, domišljijo, dolgčas in vprašanja, na katera ni odgovora v delovnem zvezku.
In tu postane gozd zanimiv. V gozdu otrok ne potrebuje vedno navodila, kaj naj naredi in kako naj se tega loti. Lahko preprosto raziskuje. Najde palico in iz nje ustvari nekaj svojega. Ustavi se ob mravljišču, opazuje in se začne spraševati. Uči se skozi igro, gibanje, napake, odnose, raziskovanje in lastne ideje. Otrok v gozdu lahko končno nekaj časa ni uporabnik, učenec, tekmovalec ali reševalec gradiv in delovnih listov. Lahko je samo otrok.
Gozdna pedagogika zato ni samo še ena sodobna pedagoška metoda. Je lahko tudi tiha kritika načina življenja, ki smo ga ustvarili odrasli. Otrokom smo dali neskončen dostop do informacij, hkrati pa jim vzeli marsikatero neposredno izkušnjo. Znajo podrsati po zaslonu, vendar včasih ne vedo, kako splezati čez podrto deblo ali prestopiti korenino.
Morda je zato pravo vprašanje še nekoliko bolj neprijetno: Ali imamo dovolj zaupanja v otroke, da jim dovolimo, da se učijo tudi takrat, ko jih mi ne učimo?

✍Natalija, IGP

14/08/2026

JA, GIBANJE JE POMEMBNO – TUDI ZA UČENJE!

Manj naravnega gibanja pomeni manj priložnosti za razvoj motoričnih spretnosti, ki jih otrok potrebuje ob vstopu v prvi razred. Zato imajo nekateri otroci danes več težav z zbranostjo, sedenjem, pisanjem in izvajanjem šolskih nalog.