28/05/2026
Čeprav Slovenci zase pogosto mislimo, da smo skozi našo zgodovino večino časa capljali za osrednjimi evropskimi regijami in mesti, pa nam je naša lega na JV Habsburške monarhije, na meji z Italijanskim prostorom, omogočala, da smo lahko večkrat združevali najboljše iz obeh svetov. Dokaz za to je bila ustanovitev prve javne glasbene šole v Ljubljani, ki se je financirala iz javnih sredstev. Velika verjetnost je, da so se Kranjci zgledovali po uspešnem modelu javnega Pariškega konservatorija, ki so ga Francozi prenesli tudi v Milano (1807). Tej predpostavki v prid govori tudi dejstvo, da je bila Ljubljana malo pred ustanovitvijo prve javne glasbene šole tudi glavno mesto Napoleonovih Ilirskih provinc (1809 – 1813), kar pomeni, da bo bile revolucionarne ideje v tem prostoru še posebej razširjene. Po dostopnih podatkih je bila glasbena šola v Ljubljani unikum v Habsburški monarhiji, nikjer drugje se glasbene šole niso financirale iz javnih sredstev, temveč je bil njihov obstoj odvisen od donacij in društvenih članarin. Še najbližje ljubljanskemu modelu je bila glasbena šola v Gradcu, ustanovljena v šolskem letu 1815/1816, katere delovanje je temeljilo na članarinah društva, donacijah in mecenstvu, prihodkih koncertov, prostovoljnem delu članov, šele od leta 1840 pa, po posredovanju nadvojvode Janeza, delno iz štajerskega deželnega »Domesticalfonda«.
Skupna značilnost ljubljanske in graške šole je bila, da sta obe šoli imeli poudarjen socialni značaj, saj sta omogočali revnim učencem brezplačno šolanje (vpliv iz Italije).
O tem pa več v prihodnji objavi.
Na sliki je upodobitev Stanovskega gledališča avtorja Georga Pajka iz leta 1836, v katerem je delovala Filharmonična družba, ki je pripravila učni program prve javne glasbene šole.
