05/05/2026
Od gorskih vrhov do morskih valov: Pustolovščina waldorfskih petošolcev
Letošnja šola v naravi za učence 5. razredov je bila nepozabna lekcija iz prilagajanja, vzdržljivosti in povezovanja. Pot nas je vodila od vetrovnega Slavnika, čez slikovit Kraški rob in ob reki Dragonji vse do Pirana.
Prilagajanje vremenu in združevanje ekip
Narava nam je že na začetku postavila izziv. Zaradi slabe napovedi smo odhod prestavili za en dan in pot namesto v ponedeljek začeli v torek. V Ljubljani smo se srečali z vrstniki iz Waldorfske šole Maribor in OE Pomurje. Skupaj smo presedli na skupni avtobus, kjer se je takoj začelo tkanje novih prijateljstev. Avtobus nas je odložil v vasi Prešnica, kjer se je naša tura uradno pričela.
Od vetrovnega Slavnika do plezalne stene
Prvi pravi preizkus je bil vzpon na Slavnik (1028 m). Z nahrbtniki na ramenih smo zagrizeno zagrizli v kolena in se vztrajno vzpenjali proti vrhu. Med vzponom na Slavnik smo občudovali bujno spomladansko rastje, ter uživali ob prvih pogledih na morje. Ko smo dosegli vrh, smo z velikim tekom in veseljem izpraznili svoje nahrbtnike. Malica, ki smo jo prinesli s seboj, nam je ob takšnem razgledu še posebej teknila. Kratkemu postanku je sledil hiter spust do vasi Podgorja, kjer nas je pričakal kombi s svežo vodo, nato pa smo po peščeni poti nadaljevali proti Kraškemu robu.
Postavljanje šotorov je bilo za marsikoga prva takšna izkušnja in velika zabava. Po večerji – krepkem veganskem pasulju – smo utrujeni zaspali. Jutro so s klepetom prebudili najbolj zgodnji pohodniki. Po "ruskem zajtrku" je sledila adrenalinska dogodivščina: plezanje. Skoraj vsi učenci so brez težav premagali steno in dokazali svojo spretnost.
Čez Podpeč in Hrastovlje do Kubeda
Pot smo nadaljevali proti slikoviti vasi Podpeč, kjer smo se povzpeli na vrh do znamenitega obrambnega stolpa. Od tam se je pot spuščala proti Hrastovljam. Po zasluženem kosilu smo si ogledali cerkev sv. Trojice in njene svetovno znane freske. Dan smo zaključili v Kubedu, kjer smo prespali v kulturnem domu, večer pa izkoristili za nogomet, košarko in igro na tamkajšnjem igrišču.
Po strugi Dragonje do morske obale
Naslednji dan je bil v znamenju vode. Pot nas je vodila ob reki Dragonji. Večkrat smo jo prečili, del poti pa smo prehodili kar po rečni strugi, kar je bilo v vročem dnevu prava osvežitev. Po pikniku in čofotanju nas je avtobus odpeljal do Lucije. Komaj smo čakali, da skočimo v morje! Po postavljanju šotorov in večerji s palačinkami smo hitro utonili v spanec.
Z ladjico Sinji Galeb v Piran
Zadnje jutro je med učenci vladalo vprašanje: »A bomo morali še kaj hoditi?« Namesto hoje nas je v pristanišču čakalo presenečenje – ladjica Sinji Galeb, filmska legenda, ki nas je odpeljala do Pirana. Ogledali smo si Tartinijev trg, se posladkali s sladoledom in si privoščili pico.
Po zadnjem kopanju smo se z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Na počivališču Barje smo se poslovili od mariborskih in pomurskih prijateljev ter prestopili na naš avtobus za Dolenjsko. Domov smo se vrnili utrujeni, a z nahrbtniki, polnimi zgodb, ki jih ne bomo nikoli pozabili.
