06/11/2025
Velika razlika v odnosih je, ko se z ljudmi družimo, ko imamo čas, ali ko si vzamemo čas.
To velikokrat opažam, da imajo ljudje popolnoma normalizirano, da se družijo z ljudmi, ki jih dojemajo za bližnje, ko imajo čas. Sam to tudi opažam prav zaradi tega, ker je bilo pri meni nekoč isto.
Meni pomembna vrednota je spoštovanje. In ko drugi bližnji osebi namenim čas, tudi če sem imel namen početi nekaj drugega, ji s tem izkažem spoštovanje in da mi je vredna. Če ima ta oseba isti ali podobni odnos do mene, se tako lahko ustvari temelj za globino tega odnosa. Naj si bo prijateljski, partnerski ali poslovno-partnerski odnos.
Problem nastane, ko ena oseba v tem odnosu si ne vzame več časa za drugo osebo. Tako postane odnos enostranski in izčrpavajoč. To pomeni, da če pristanemo v tako odnosno dinamiko in smo mi tisti, ki si vzamemo čas, druga oseba je pa z nami samo, ko ima čas, pristanemo na to, da smo od druge osebe izrabljeni.
V taki odnosni dinamiki smo mi tisti, ki dajemo v odnos sintropijo (energijo za rast), druga oseba pa entropijo (energijo za razkroj). Če smo takih odnosov bili vajeni že v otroštvu, potem tega niti ne opazimo in so nam taki odnosi nekaj povsem običajnega. Ker nas taki odnosi pustijo prazne, velikokrat strmimo k odnosom, pri katerih se lahko polnimo. Ja, ker smo pristali na to, da smo izrabljeni in nam je to samoumevno, potem nam je samoumevno tudi, da izrabljamo druge.
Velikokrat so otroci in hišni ljubljenčki lahko prav tisti, ki od nas z veseljem (zaradi odvisnosti od nas) prejemajo entropijo, prejeto od drugih odnosov, in nam nazaj dajejo sintropijo. Lahko pa nevede izrabljamo tudi v drugih odnosih in zaradi našega notranjega stanja privlačimo v svoje življenje kronične rešitelje, ki zaradi svoje vloge gredo z nami v podobno izmenjavo, kot otroci ali hišni ljubljenčki. Kot vidimo, lahko nastane en velik cikel.
Tega ne delamo, ker bi bili slabi, temveč ker drugače ne znamo in, še bolj pomembno, ker se nezavedno tako zavarujemo pred boleznimi. Namreč, če imamo veliko odnosov, v katerih smo izrabljeni, smo polni entropije; po domače bi lahko rekli, da smo polni dreka. Če vse to ostaja v nas in ne stresamo tega drugje, potem se to lahko konča z večjo kronično utrujenostjo, kroničnimi bolečinami, razpadom uravnoteženih odnosov, ki so nam pomembni, ali celo avtoimunimi boleznimi. Tudi na tumor lahko gledamo kot na skupek entropije, ki je od nekje prišla …
Zato je zelo pomembno, da se bolje čutimo, ker nam to prinaša višjo resolucijo naših odnosov in da si pridobimo orodja za urejanje odnosov.