Vicus Fortunae - stičišče srečnih doživetij

15/09/2026

🍷🍇 OD GROZDA DO VINA: KAKO SO RIMLJANI IZDELOVALI VINO?

Vino za Rimljane ni bilo le pijača. Bilo je del vsakdanjega življenja, trgovine, gostij, verskih obredov in kulture. Vinska zgodba pa se je tako kot danes začela v vinogradu.

Ko je grozdje dozorelo, je prišel eden najpomembnejših trenutkov leta – trgatev. Grozde so pobrali in jih odnesli v prostor, namenjen predelavi.

Grozdje so pogosto najprej stiskali oziroma teptali z bosimi nogami v posebnih bazenih. Tako so dobili prvi sok, nato pa so preostalo grozdno maso dodatno stisnili v prešah.

🏺 KAM PA Z MOŠTOM?
Grozdni sok so zbirali in ga pustili fermentirati. Pri proizvodnji in shranjevanju vina so uporabljali velike keramične posode, imenovane dolia, za prevoz pa so bile značilne predvsem amfore.

Prav amfore danes arheologom veliko povedo o tem, od kod je vino prihajalo in po katerih trgovskih poteh je potovalo.

🍯🌿 RIMSKO VINO NI BILO VEDNO TAKŠNO, KOT GA POZNAMO DANES
Rimljani so poznali različne vrste vina in načine priprave. Vinu so lahko dodajali med, zelišča in začimbe, pri pitju pa so ga pogosto mešali z vodo.

💡 ALI STE VEDELI?
Pitje nerazredčenega vina je lahko veljalo za pretirano oziroma necivilizirano. Na rimski mizi zato ni bilo pomembno samo, katero vino piješ, temveč tudi kako ga piješ.

🚢🍷 Vino je bilo tudi pomembno trgovsko blago. Potovalo je po cestah, rekah in morju ter povezovalo različne dele ogromnega Rimskega imperija.

In prav zato je ta zgodba zanimiva tudi za naše kraje. Petoviona je ležala ob pomembnih prometnih in trgovskih povezavah, po katerih niso potovali samo ljudje, temveč tudi dobrine, ideje, navade – in vino. 🏛️

Ko danes jeseni opazujemo polne vinograde in čakamo na novo vino, nadaljujemo tradicijo, ki je na tem prostoru doma že zelo, zelo dolgo. ❤️🍇

🏛️ Rimske zgodbe so bližje, kot si mislimo.
Odkrijte jih v Vicus Fortunae – Stičišču srečnih doživetij.
📍 Spodnja Hajdina 29
🌐 Vicus Fortunae
📸 Foto: ustvarjeno z umetno inteligenco
📱 Družbena omrežja: Aleksandra Jelušič

14/09/2026

13/09/2026

🍽️🏛️ RIMSKI KOLEDAR: 13. SEPTEMBER – EPULUM JOVIS, SLAVNOSTNA POJEDINA ZA JUPITRA ⚡

Si predstavljate pojedino, na kateri najpomembnejši gost ni bil človek, ampak najvišji rimski bog?

Prav takšno praznovanje so poznali Rimljani. 13. septembra je potekal Epulum Jovis – Jupitrova pojedina, povezana s praznovanjem Jupitra Optimusa Maksimusa in velikimi septembrskimi igrami Ludi Romani. ⚡🏛️

Jupiter je bil za Rimljane gospodar neba in groma, varuh priseg ter eden najpomembnejših zaščitnikov rimske države. Na Kapitolu so ga častili skupaj z Junono in Minervo – znamenito kapitolinsko trojico.

🍞🍇🍷 POJEDINA, PRI KATERI SO BILI BOGOVI ČASTNI GOSTJE

Epulum Jovis ni bila navadna gostija. Šlo je za slovesno versko pojedino, pri kateri so Rimljani bogovom namenili hrano in jih simbolično vključili v obed.

Posebnost takšnega obreda je bila predstava, da bogovi pri pojedini niso zgolj nekje daleč – bili so obredno navzoči med ljudmi.

💡 ALI STE VEDELI?

Rimska vera je močno temeljila na odnosu med ljudmi in bogovi. Rimljani so z molitvami, daritvami, prazniki in obredi skušali ohranjati pax deorum – mir oziroma dobre odnose z bogovi.

Če so bili bogovi naklonjeni, naj bi bili naklonjeni tudi mestu, državi in njenim prebivalcem. 🙏

🍽️ Zato je imela lahko tudi pojedina veliko globlji pomen. Hrana ni povezovala samo ljudi za isto mizo – simbolično je povezovala človeški in božanski svet.

In morda se prav tukaj skriva nekaj, kar nam je blizu še danes: ob pomembnih dogodkih se še vedno zbiramo ob mizi. Praznujemo, se povezujemo in ustvarjamo skupne spomine.

Le da so Rimljani pred skoraj 2000 leti za svojo mizo včasih povabili tudi bogove. ⚡🍷

🏛️ Rimske zgodbe so bližje, kot si mislimo.
Odkrijte jih v Vicus Fortunae – Stičišču srečnih doživetij.

📍 Spodnja Hajdina 29
🌐 Vicus Fortunae

📸 Foto: ustvarjeno z umetno inteligenco
📱 Družbena omrežja: Aleksandra Jelušič Pika



Aleksandra Jelušič

12/09/2026

🏛️🎭 LUDI ROMANI: KO JE RIM ŽIVEL ZA IGRE, PROCESIJE IN SPEKTAKEL

September je bil v rimskem svetu čas Ludi Romani, enega najpomembnejših sklopov javnih iger, posvečenih Jupitru Optimusu Maksimusu, najvišjemu rimskemu bogu. ⚡

🎺 Praznovanje so spremljale slovesne procesije, glasba in verski obredi, množice pa so najbolj navduševale dirke z vozovi in gledališke predstave. Rim je v teh dneh postal velikanski oder, na katerem so se prepletali vera, zabava in javno življenje.

💡 ALI STE VEDELI?
Rimske igre niso bile samo zabava. Beseda ludi pomeni igre, vendar so bile te tesno povezane tudi z vero in čaščenjem bogov.

🏛️ Tudi prebivalci Petovione so bili del rimskega kulturnega sveta, njegovih praznikov, verovanj in običajev. Prav te zgodbe danes ponovno odkrivamo v Vicus Fortunae – Stičišču srečnih doživetij na Hajdini.

Pred skoraj 2000 leti je bil spektakel videti drugače. Človeško navdušenje nad njim pa je bilo verjetno zelo podobno današnjemu. ❤️
📍 Vicus Fortunae, Spodnja Hajdina 29

📸 Fotografije so ustvarjene z umetno inteligenco.
📱 Za družbena omrežja: Aleksandra Jelušič



Turistično društvo Mitra Hajdina

05/09/2026

🔢🏛️ RIMSKI KOLEDAR: ZAKAJ SE SEPTEMBER IMENUJE »SEDMI MESEC«, ČE JE DANES DEVETI?

Ste se kdaj vprašali, zakaj ime september vsebuje besedo, povezano s številom sedem, če pa je september danes deveti mesec v letu? 🤔

Odgovor nas popelje naravnost v stari Rim.

📜 Ime September izhaja iz latinske besede septem, kar pomeni sedem. V zgodnji rimski koledarski tradiciji se je leto začenjalo z marcem, zato je bil september dejansko sedmi mesec.

Če štejemo po takšnem zaporedju:

🌱 marec – 1. mesec
🌸 april – 2. mesec
🌿 maj – 3. mesec
☀️ junij – 4. mesec
🌾 julij – 5. mesec
🍇 avgust – 6. mesec
🍂 september – 7. mesec

Pozneje sta se na začetek koledarskega zaporedja umestila januar in februar, september pa se je premaknil na deveto mesto. Njegovo staro ime se je kljub temu ohranilo.

In september ni edini! 😉

🍁 October – iz octo = osem
🍂 November – iz novem = devet
❄️ December – iz decem = deset

Tako v imenih zadnjih štirih mesecev našega koledarja še danes uporabljamo več kot dva tisoč let staro rimsko dediščino. 🏛️

💡 RIMSKA ZANIMIVOST
Tudi imeni julij in avgust sta povezani z Rimom. Meseca Quintilis in Sextilis sta bila pozneje preimenovana v čast Juliju Cezarju in cesarju Avgustu.

Ko boste torej naslednjič zapisali besedo september, se spomnite: tudi povsem običajen pogled na koledar skriva košček antičnega Rima. ❤️

🏛️ Bi radi odkrili še več rimskih zgodb?
Obiščite Vicus Fortunae – Stičišče srečnih doživetij in stopite v svet, ki je na območju današnje Hajdine in Petovione živel pred skoraj 2000 leti.

📍 Spodnja Hajdina 29
🌐 https://td-hajdina.si/vicus-fortunae/sl/

📸 Foto: Ustvarjeno z umetno inteligenco
📱 Družbena omrežja: Jelušič Pika

03/09/2026

🍇 RIMSKI KOLEDAR: ZAČETEK SEPTEMBRA – KO JE IZ GROZDJA ZADIŠAL PRVI MOŠT 🍷

Ste vedeli, da je bil prvi mošt za Rimljane skoraj tako pomemben kot sama trgatev?
🍇 V začetku septembra so v številnih delih rimskega imperija začele delovati prve stiskalnice grozdja. Vinogradniki so previdno stisnili prve grozde in z velikim pričakovanjem opazovali, kakšen bo letošnji mošt.

To je bil poseben čas, ko so:
🍇 prvič stisnili zrelo grozdje,
🍷 poskusili svež mošt,
🪵 pripravljali lesene sode za zorenje vina,
🏺 polnili glinene amfore z novim pridelkom,
🙏 bogovom izrekli zahvalo za dobro letino.

Prvi mošt ni pomenil le začetka nastajanja novega vina. Bil je simbol novega življenjskega kroga, obilja in upanja, da bo letina uspešna.

Tudi Petoviona, današnja Hajdina s Ptujem, je bila obdana z rodovitnimi griči, kjer je vinogradništvo cvetelo že pred skoraj 2000 leti. Vino je bilo pomemben trgovski izdelek, ki je po reki Dravi in rimskih cestah potoval daleč po imperiju. Prav zato je bil začetek predelave grozdja velik dogodek tako za vinogradnike kot za trgovce.

🍷 Danes prvi mošt marsikje še vedno velja za enega najbolj pričakovanih okusov jeseni. Tudi ta tradicija ima korenine globoko v rimski zgodovini.

🏛️ Obiščite Vicus Fortunae in odkrijte zgodbe antične Petovione, kjer se bogata vinska tradicija prepleta z življenjem Rimljanov in njihovimi vsakodnevnimi običaji.

👉 Več o projektu: https://td-hajdina.si/vicus-fortunae/sl/



📸 Foto: simbolična, ustvarjena z umetno inteligenco

👤 Za družbena omrežja: Aleksandra Jelušič

30/08/2026

29/08/2026

🍇 RIMSKI KOLEDAR: KONEC AVGUSTA – ZAČETEK TRGATVE 🍷

Ste vedeli, da je bil konec avgusta za Rimljane eden najbolj pričakovanih obdobij v letu?
Ko so prvi grozdi dozoreli, se je po vinogradih začelo posebno vznemirjenje. Trgatev še ni bila v polnem razmahu, vendar so vinogradniki že skrbno spremljali vsak grozd in se pripravljali na enega najpomembnejših dogodkov leta.

V teh dneh so:
🍇 poskusili prve zrele grozde,
🍷 pripravili vinske kleti na novo letino,
🪵 pregledali in popravili lesene sode,
🏺 očistili glinene posode za shranjevanje vina,
🌿 ocenili, ali bo letina bogata in kakovostna.

Za Rimljane vino ni bilo le pijača, ampak pomemben del vsakdanjega življenja, trgovine in kulture. Od uspešne trgatve je bila odvisna prehrana družin, uspeh trgovcev in celo gospodarstvo številnih rimskih mest.

Tudi Petoviona, današnja Hajdina s Ptujem, je ležala v pokrajini, ki je bila že v rimskem obdobju znana po rodovitni zemlji in odličnih pogojih za vinogradništvo. Po reki Dravi in rimskih cestah je vino potovalo v različne dele imperija ter povezovalo ljudi, kraje in kulture.

🍷 Ko danes občudujemo vinorodne griče okoli Ptuja, gledamo pokrajino, ki je že pred skoraj 2000 leti oznanjala prihod nove trgatve in veselja ob bogatem pridelku.

🏛️ Obiščite Vicus Fortunae in odkrijte zgodbe antične Petovione, kjer vino ni bilo le pijača, ampak del življenja, tradicije in rimske dediščine.

👉 Več o projektu: https://td-hajdina.si/vicus-fortunae/sl/




📸 Foto: simbolična, ustvarjena z umetno inteligenco

👤 Za družbena omrežja: Jelušič

27/08/2026

🌰 RIMSKI KOLEDAR: KONEC AVGUSTA – ČAS NABIRANJA OREHOV 🌿

Ste vedeli, da so bili orehi za Rimljane veliko več kot le okusen prigrizek?
🌰 Konec avgusta so številne rimske družine začele nabirati prve zrele orehe. To je bilo pomembno opravilo, pri katerem je sodelovala vsa družina – tudi otroci.

Skupaj so:
🌳 pobirali orehe pod drevesi,
☀️ jih sušili na soncu,
🧺 shranjevali v glinene posode in košare,
🏺 pripravljali zaloge hrane za prihajajočo zimo.

Orehi so bili dragocen vir energije in so se odlično ohranili več mesecev. Rimljani so jih dodajali kruhu, pecivu, omakam, sadnim jedem in jih pogosto postregli skupaj z medom, figami ali vinom.

V rimskem svetu pa je imel oreh tudi poseben simbolni pomen. Veljal je za simbol obilja, modrosti in sreče, zato je spremljal številne praznike in družinska slavja. Na rimskih porokah je bila celo navada, da je ženin med svate metal orehe kot simbol prehoda iz mladosti v odraslost in kot željo po rodovitnem ter srečnem zakonu.

Tudi v Petovioni, današnji Hajdini s Ptujem, so orehi rasli v sadovnjakih in ob domačijah. Rodovitna pokrajina ob Dravi je prebivalcem omogočala, da so si z naravnimi darovi ustvarili zaloge hrane za hladnejši del leta.

🌰 Ko boste naslednjič pobrali oreh s tal, pomislite, da je bilo to isto opravilo del vsakdanjega življenja Rimljanov že pred skoraj 2000 leti.

🏛️ Obiščite Vicus Fortunae in odkrijte zgodbe antične Petovione, kjer tudi najpreprostejši plodovi narave pripovedujejo zgodbe iz rimskih časov.

👉 Več o projektu: https://td-hajdina.si/vicus-fortunae/sl/



📸 Foto: simbolična, ustvarjena z umetno inteligenco

👤 Za družbena omrežja: Jelušič

24/08/2026

🌙 RIMSKI KOLEDAR: 24. AVGUST – NOČ, POSVEČENA BOGINJI LUNI ✨

Ste vedeli, da so Rimljani posebno spoštovali tudi boginjo Luno, poosebljenje Meseca in nočne svetlobe?

🌙 24. avgusta so številni Rimljani ob večernem mraku namenili čas tišini, razmisleku in molitvam. Noč je pripadala boginji Luni, ki je s svojo svetlobo razsvetljevala temo in spremljala popotnike, stražarje ter vse, ki so bili budni po sončnem zahodu.

V času, ko ni bilo elektrike, je bila mesečina veliko več kot le lep prizor.

Na ta večer so Rimljani:
🌕 občudovali svetlobo polne ali skoraj polne lune,
✨ iskali mir v tišini noči,
🙏 darovali bogovom in prosili za varnost, srečo ter zaščito svojih družin,
🕯️ prižigali oljenke, ki so simbolično dopolnjevale mesečevo svetlobo.

Luna je bila zanje simbol ritma narave, časa in večnega kroga življenja. Njene mene so spremljale delo na poljih, potovanja, praznike in vsakdanje življenje.

Tudi nad Petoviono, današnjo Hajdino s Ptujem, je pred skoraj 2000 leti sijala ista luna kot danes. Predstavljajte si rimske ceste, mostove čez Dravo in mitreje, obsijane z nežno srebrno svetlobo, medtem ko so prebivalci mesta v tišini zaključili še en poletni dan.

🌙 Ko boste naslednjič pogledali proti nočnemu nebu, pomislite, da je ista luna nekoč spremljala tudi Rimljane, ki so živeli na naših tleh.

🏛️ Obiščite Vicus Fortunae in odkrijte zgodbe antične Petovione, kjer tudi noč skriva številne skrivnosti.

👉 Več o projektu: https://td-hajdina.si/vicus-fortunae/sl/



📸 Foto: simbolična, ustvarjena z umetno inteligenco

👤 Za družbena omrežja: Jelušič