13/09/2016
Prejeli smo naslednji članek:
SAJ NI TEŽAV – VRTEC IN ŠOLA!
Spremljam, poslušam in prebiram razprave, ki se nanašajo na senožeško podružnično šolo. Razprave o tem, ali je šola v Senožetih potrebna ali ne. Ali bi bilo bolje imeti vrtec namesto šole. Zadeve so potovale do različnih ministrstev, ljudje so razburjeni, celo o nekih protestih pred poslopjem občine sem poslušal zgodbe. Na koncu se je vse skupaj zbralo okrog zbiranja podpisov za referendum. Saj ne morem verjeti, še manj razumeti. Kam smo zašli. In vemo, da so referendumi prirejeni tako, da je referendumske podpise težko zbrati.
Ne bom ponavljal zgodb o zgodovini senožeške šole, še manj o tem, kdo jo je gradil in kdo je dajal zemljišče, najmanj pa o tem, ali je šola potrebna ali ne. Vse to je popolnoma nesmiselno. Resnica je zelo preprosta: Senožeti potrebujejo tako šolo – vsaj do četrtega razreda – tako kot tudi vrtec. Nimam prav? Poglejte, v Senožetih živi več kot osemsto ljudi.Veliko teh ljudi se je prav v tej šoli izobrazilo tako daleč, da so potem nadaljevali drugje, da so se zaposlili in da so postali ugledni in spoštovani državljani te naše državice.
Predvsem pa so to ljudje, ki so plačevali in še vedno polnijo, tako kot mnogi drugi, ta naš nepotešljivi proračun, pa najsibodi državnega ali občinskega. Torej imajo pravico zahtevati vsaj osnovne civilizacijske dobrine. Med te pa zagotovo sodita šola in osnovno izobraževanje, zraven pa seveda tudi vrtec. Mar pretiravam? Dajte no! V stari državi, po drugi svetovni vojni v razrušenih časih so ljudje poskrbeli za to, da so se njihovi otroci lahko šolali. Zdaj, ko smo v demokraciji, ko naj bi tekla »med in mleko«, pa nenadoma tega naj ne bi imeli. Zakaj že?
Občina Dol pri Ljubljani se je v zadnjih desetih letih, pa morda še nekaj več, močno razširila, povečala glede na število prebivalcev. Gradilo se je naselje nasproti bencinske črpalke OMV v Klečah, gradilo se je v Dolu, pa še kje drugje. Ljudje prihajajo na obrobje Ljubljane, tu iščejo svoj življenjski prostor. Prav tako v Senožetih. In predvsem gre za mlade družine, ki imajo ali pa načrtujejo otroke. Logično. In ki so plačevali ali pa plačujejo lepe prispevke za to, da so v teh krajih gradili, da tu živijo. Seveda je razumljivo, da zaradi vsega tega tudi kaj zahtevajo. Zahtevajo pa vrtce, šolo, zahtevajo dobre ceste, trgovine, zahtevajo preprosto tisto, za kar plačujejo in kar jim pripada. Nekdanjega župana sem na to opozarjal, pa je rekel, da je to še daleč. Zdaj je ta čas tu. Zdaj imajo ti ljudje otroke, zdaj zahtevajo in zdaj imajo prav.
Prazni so stalni izgovori, da denarja ni. Pa najsi gre za državno ali občinsko raven. Kadar koli gre za »malega« človeka, tistega, ki ni med elito, takrat denarja ni! Za vse drugo pa je. Pa saj ne bom našteval vseh tajkunov, poslov v medicini, vseh »na kožo« pisanih razpisov, ne gradbeniških kartelov, kaj šele reševanja bank. Za vse to je vedno denar. Za šolo in vrtec v Senožetih pa ne! Dajte no. Pa ne gre samo za Senožeti. Vsem, ki živijo v tej občini, tak standard pripada. Za to plačujejo vsi občani, do tega imajo pravico, pa najsi bo to v Dolu, Dolskem, Beričevem, v Križevski vasi, kjerkoli že.
Dokler se bo ljudi gledalo skozi prizmo »ekonomskega« bitja, potem se nam bo to tudi dogajalo. Pa menda ne želimo ustvarjati neizobraženega, nesposobnega človeka? Moje mnenje je, da bolj potrebujemo izobraženega, šolanega mladega človeka, ki bo sposoben nekaj prispevati tej družbi, v kateri vsi živimo in jo ustvarjamo. Ali se pa pač motim? Upam, da ne!
MATJAŽ KRANJEC