Rebeka Vidic, raziskovalna pedagoginja

Kaj svetujem staršem, ko gredo v proces odložitve šolanja in ga tudi uspešno izpeljejo?

Naj pridobljeno leto izkoristijo za to, da bo otrok napredoval na področjih, kjer ima nekakšen manjko oz. kjer ni najbolj uspešen.

Nikakor ne svetujem, da v pridobljenem letu ne naredijo nič in peljejo življenje naprej, kit da se ni nič zgodilo.

Otrok je pridobil dodatno leto, da lahko prosperira in šolanje/izobraževanje prične na boljši izhodiščni točki.

Tokrat zapis za vse tiste, ki menite, da sem zagovornik permisivne vzgoje in, da spodbujam neodgovorno starševstvo.

Nikakor ne. Prav nasprotno.

Zavedam se, kako pomembno nalogo nosimo starši. Morda celo pomembnejšo kot kadarkoli poprej v zgodovini vzgoje otrok.

Zakaj?
Ker živimo v časih, ko se moramo bolj kot kadarkoli poprej truditi, da smo zares prisotni, da otroka vidimo, ga čutimo, hitro opazimo spremembe in se modro odzovemo nanje.

Nikoli poprej ni bilo, širše družbeno gledano, toliko pasti, kot jih je danes. Pa ne samo za otroke. Tudi za nas, odrasle. In to seveda zahteva konstantno izpraševanje o tem, ali delam dobro, ravnam pravilno, me je kje odneslo in ali sledim mojim vrednotam ter jih z načinom življenja in vzorom prenašam na otroke.

Nekoč, pred nekaj leti, sem se pogovarjala s sedaj že pokojno babico mojega partnerja. Mimogrede, doživela je res lepo starost. Trdila je, da je sedaj veliko lažje vzgajati otroke kot nekoč.

Še danes se s tem njenim prepričanjem ne strinjam. Toliko kot je danes v življenju distrakcij, ki so na dosegu roke/klika, ni bilo nikoli. Zato sem torej mnenja, da kot starši pogosto tudi težko pariramo vsem tem zunanjim mamljivim "sladkorčkom", ki so otrokom prepogosto prezgodaj na voljo.

Prav zaradi tega močnega zavedanja, kako pomembna je primarna socializacija in kako pomembno težo ima pri razvoju otroka primarna družina, sva se pred leti odločila za izobraževanje na domu. Želela sva biti bolj vključena v vzgojo 6-letnice. Kar absolutno ne pomeni, da jo/sva jo zavijala v vato. Nikakor. Ima mnogo stikov z vrstniki, kdaj pa kdaj tudi izzive in manjše konfliktne situacije, o katerih se redno pogovarjamo.

V vseh teh letih sem slišala/prebrala že marsikaj. Od očitkov, da starši premalo skrbimo za primerno vzgojo otrok in z njimi preživimo premalo časa, do tega, da z njimi preživimo preveč časa, jih priklenemo nase, delamo nesamostijne ipd.

Skratka...nikoli ni prav. 🙃

Toda meni je prav. 🎯

Meni je prav, če je nekomu prav, da otroka vsakodnevno pošilja v šolo/vrtec. Meni je res prav. Imamo veliko znancev in prijateljev, ki to počnejo. Meni je prav, če je njim/vam prav. ❤️

Je pa res, da težko poslušam zgodbe o tem, kako so 11, 12 - letnice na dietah, ne jedo kosila v šoli in medsebojno tekmujejo v tem. Iskreno...sploh si ne upam vključiti v debato. Vpliv vrstnikov je res (pre)velik. 🥺🖤

Prav tako težko gledam otroke, ki se z veliko stisko pripravljajo na govorni nastop pred sošolci. Bruhajo, jim je slabo in že 1 teden prej doživljajo stres. Pač niso vsi rojeni givorci. Nekateri nikoli ne bodo. 🖤

Tako, kot nekateri nikoli ne bodo operni pevci. Morda jih nihče ni spodbujal, da bi razvili posluh. Pa je res potrebno ocenjevati petje? 🤔🖤

In nenazadnje težko razumem, čeprav mi je povsem prav, če drugi starši zadevo vidijo drugače, kakšna pomembna socializacija se vrši v šolah, ko pa vsak 2. ali 3. otrok doživlja takšno ali drugačno nasilje, posmehovanje ipd. Kako pomembno pa za vraga to vpliva na razvoj otroka/mladostnika? Zakaj že je razvojno gledano pomembno, da otrok tekom odraščanja in razvoja doživi to, da ga nekdo zafrkava zaradi očal, ga porine po stopnicah, se mu posmehuje zaradi nižje ocene ipd.?

Slednje vprašanje je bilo bolj retorično. Ker namreč res ne razumem, zakaj bi bilo to razvojno pomembno za človeka. 🙏

Če se vrnem na začetek...mojo starševsko vlogo jemljem zelo odgovorno in resno. Nikakor ne zagovarjam, še manj pa izvajam, permisivne vzgoje.

Še več - poznam vse več družin, ki razmišljajo in delujejo podobno.

Ni nam treba ploskat in postavljat kipa v čast našemu delu - starševanju. 😅
Dovolite pa si razumeti, da so nekatere trditve, ki jih lahko zadnje čase prebiramo pod mojimi objavami, precej kontradiktorne in ne pijejo vode.

Način življenja (+ vzgoje + izobraževanja), ki ga izbiramo, je tako zelo redek (govorimo o cca. 0,5 % družinah z osnovnošolskimi otroki!), da si upam trditi, da velika večina vseh tistih, ki ste se v zadnjem tednu oglasili pod mojimi objavami in komentirali z žalitvami, posmehom ipd., v resnici ne poznate niti ene take družine. Kaj šele, da bi imeli osebno izkušnjo takim načinom življenja.

Meni je prav.
Živite tako, da boste srečni in, da bodo srečni in zadovoljni vaši otroci. 🍀

Foto: Bibaleze.si

Če je šola ključna za to, da sproducira dobre ljudi, ki so sposobni spoštljive komunikacije, potem je nenavadno, da je teh ljudi vse manj. 🤔

Ok, danes torej že 2. zavrnitev vloge za odlog s strani staršev, ki so zgolj izpolnili obrazec, ki jim ga je dala šola. Torej s strani staršev, ki se pred vlogo za odlog niso dobro informirali.

Na drugi strani pa taka lepa novica mame, ki je bila januarja na mojem predavanju o odlogu. ❤️

Kdaj je ODLOG ŠOLANJA ZAVRNJEN?

Običajno takrat, ko ni dobro izpeljan.
1. Ko vloga ni dobro, temeljito, podkrepljeno napisana.
2. Ko vloga ni podkrepljena s kakšno prilogo strokovnjaka, ki odlog šolanja priporoča.

Do sedaj so prav vsi, s katerimi sem sodelovala, dobili odobreno vlogo za odlog.
Je pa bila vloga vedno dobro napisana.

In tudi ta primer, ki ga z vami delim, je primer družine, ki je le na kratko izpolnila obrazec, ki jim ga je posredovala šola. Vedno pravim, da to ne zadostuje.

Poleg tega lahko iz omenjenega primera razberemo, da so bili pri določanju zrelosti za vstop v šolo pozorni LE NA KOGNITIVNI VIDIK. Kar pa je odločno premalo in ozkogledno.

Vsako leto v januarju pripravim delavnico na temo ODLOG ŠOLANJA - DA ali NE.
Tudi januarja 2027 ga bom.

Na dogodku DAN ODPRTIH VRAT ZAVODA IND b***a 2 družini povedali tudi osebno zgodbo o tem, zakaj so se odločili za IND (ŠND), kaj je tisto, kar jim je pri tem izredno dragoceno in kaj je tisto, kar je morda moteče.

Več o dogodku pa spodaj. ⬇️⬇️⬇️

Toliko kritike, kot sem je deležna zadnji teden dni, pa že dolgo ne.

Jamram, sem prepričana v svoj prav, sem agresivna, nesramna, nespoštljiva, uporabljam napačen ton, nekaterim se celo smilijo moji otroci in tisti, s katerimi delam, igram žrtev in še in še.

Še enkrat sem prebrala moje zadnje 4 objave. Da sem se prepričala, ali je to res.

In prišla sem do ugotovitve, kaj je narobe.

Narobe je, da nisem z veliki tiskanimi napisala "Z NAŠIM ŠOLSKIM SISTEMOM JE VSE V NAJLEPŠEM REDU".

Ker če sem izpostavila samo to, da so otroci preobremenjeni, sem že vrgla ATOMSKO BOMBO. 🙏🫣

Absolutno vem, da vsak pise s svoje perspektive in iz svojih izkušenj. Pa tudi iz svoje pozicije (je ucitelj/ravnatelj/stars/babica, dedek...).

Tudi jaz. Pisem z moje perspektive, mojih izkušenj, iz pozicije ucitelja v šoli nekoč, učitelja, ki ima zdaj mnogo stikov z otroki, ki se izobražujejo na domu, z otroki s PP, ki se izobražujejo na domu in s starsi, ki v šolah ne dobijo sogovornika. Mimogrede...VSAKEMU recem, da naj izzive najprej resuje 1 na 1 z uciteljem! Vsakemu! Ker sem zagovornica resevanja konfliktov iz oči v oči, 1 na 1.

Kar me morda razlikuje od drugih šolnikov je to, da sem delala na različnih šolah, imela priložnost v razmeroma kratkem obdobju videti marsikaj dobrega in marsikaj nefunkcionalnega in celo rušilnega. Zadnjih nekaj let pa imam priložnost bit v popolnoma drugačni poziciji - zasebno delovat z otroki in družinami, hkrati pa sem še vseeno v stiku s šolstvom in situacijo v njem.

Med drugim tudi tako, da imam redne stike z nekaterimi učitelji. Takimi...top, razgledanimi, srčnimi učitelji, ki res zmorejo videt širšo sliko. Z dvema takima sem v soboto preživela 3 ure. Uh...kako mi je bilo lepo ju objet. Toliko ene topline! ❤️

Pa veste, kaj je glavni cilj teh učiteljev? ODITI IZ OSNOVNOŠOLSKEGA SISTEMA.

Če sem iskrena...to je želja vsakega drugega učitelja, kar je žalostno, a kruta realnost. 🤷‍♀️

Sem torej (le) ena bolj glasnih. In ena tistih, ki si je dovolj zgodaj upala narediti spremembo, ki je imela okoliščine, da je lahko pred leti to naredila.

Vem, da grem mnogim v nos. Razumem vas. Ne obsojam. Vaša resnica je drugačna. In ja...živimo v svetu dualnosti in konfliktov, kot mi je razodela sestrična.

Moj namen ni, da ustvarjam konflikte, kar pa ne pomeni, da ne bom še naprej opozarjala na anomalije solskega sistema. Še naprej bom glasna tudi za vse tiste učitelje, ki sami ne zmorejo biti. In za vse tiste otroke in starše, ki tiho bijejo bitke.

Če vas moje objave vznemirjajo, obstaja botonček (gumbek), kjer lahko FB ukažete, da vam ne kaže mojih objav. To ne pomeni, da vas odganjam in, da zapiram vrata konstruktivni debati, četudi se ne strinjate z mano. Ostanite, prosim, če si želite konstruktivne debate, čeprav vaša resnica v tem trenutku ni enaka moji. 🎯

❤️💚❤️

Vabilo lokalnim IND skupinam in drugim gozdnim skupinam...

ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE NA DOMU IN PODPORO DRUŽINAM, ŠOLANJE NA DOMU, SKUPNOST STARŠEV Osrednje slovensko središče za družine, ki otroke izobražujemo na domu (šolamo na domu) Dobrodošli v našo skupnost.

Veeeeeeeečna tema... je šola danes res težja, kot je bila recimo 10, 20, 30 let nazaj?

Ali so otroci preprosto kar leni, manj sposobni/nesposobni in razvajeni?

No, me res zanima, ali bo pod to objavo več KONSTRUKTIVNE debate in konkretnih komentarjev z utemeljitvami.

Ali to pomeni, da se pritožujem, jamram in jokcam?

Ne.
Opozarjam pa na stvari, ki se mi zdijo sporne in se tičejo otrok.