12/06/2026
Super, , .. in OŠ n.h. Maksa Pečarja...
Pred štirinajstimi dnevi je bila hči na osnovnošolski izmenjavi na Poljskem v okviru programa Erasmus, prejšnji teden pa je njena gostiteljica Nika preživela pri nas. Dan prej, preden sta dekleti pristali na Brniku, smo čistili, likali, sesali in pekli. Bilo je, kot da prihaja angleška kraljica.
Moja otroka, vajena sendvičev in hrenovk, sta me sumničavo opazovala, a pred našo poljsko gostjo nista rekla ničesar, ona pa se je po nedeljskem kosilu pod brajdo zadovoljno pogladila po trebuhu in rekla, da se še nikoli v življenju ni tako najedla. V trenutku se mi je prikupila.
Bila je vljudna, prijazna, pa tudi izredno razgledana. Pogovarjali sva se o slovenskem in poljskem BDP, o svobodi medijev in politiki. Še dobro, da je bila drobcena, sicer bi zlahka pozabila, da govorim z najstnico. Bila je tudi izredno duhovita, in ko je razdirala šale o praznem izrazu na obrazu Melanie Trump, se mi je še bolj usedla v srce.
Niko je Slovenija popolnoma očarala. Najlepši se ji je zdel Bled, pa tudi Postojnska jama in zeleno središče prestolnice nista dosti zaostajala. Hkrati je kot prava patriotka pogosto omenjala dosežke iz bogate poljske kulture, zgodovine in znanosti. To se je sprevrglo v svojevrstno tekmovanje. Ko smo ji omenili, da imamo Slovenci svetovno znanega filozofa, je nemudoma odvrnila: »Ampak mi imamo Marie Skłodowsko Curie.« Ko smo omenili Hermana Potočnika in Center Noordung v Vitanju, je potegnila na plan Nikolaja Kopernika. Povedala sem ji, da so na naših tleh našli najstarejše leseno kolo. »Ah, ampak mi imamo Frédérica Chopina, največjega skladatelja na svetu,« se ni dala. Jaz pa tudi ne: »Mi pa imamo najstarejšo piščal na svetu in smo v Divjih Babah izumili glasbo samo!« Ko mi je že zmanjkovalo materiala, je prosila, če jo lahko peljemo v BTC in skakat na trampoline. Pomislila sem, da je Chopin res Chopin, najstnice pa so povsod po svetu enake.
✍️Agata Rakovec Kurent
📷Krapinski pračlovek, arhiv prireditelja
Več na povezavi v komentarju
