Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje

Spoštovani prijatelji Univerze za III. življenjsko obdobje!
Prijazno vas vabimo na SADJARSKI krožek, z mentorjem Gašperjem Kokotom🐝🍐🍎
Pričetek krožka je v prostorih UNI 3 Velenje v ČETRTEK, 13. 5. 2021, ob 15.30 uri. Vsa nadaljnja srečanja bodo potekala v naravi, po dogovoru.
Predvideno je 20 ur, 10 srečanj po 2. uri. Prispevek za krožek je 40€/osebo (v primeru 20 izvedenih ur srečanj).
Ljubitelji sadjarstva vljudno vabljeni!

Spoštovani prijatelji Univerze za III. življenjsko obdobje!
Prijazno vas vabimo na SADJARSKI krožek, z mentorjem Gašperjem Kokotom🐝🍐🍎
Pričetek krožka je v prostorih UNI 3 Velenje v ČETRTEK, 13. 5. 2021, ob 15.30 uri. Vsa nadaljnja srečanja bodo potekala v naravi, po dogovoru.
Predvideno je 20 ur, 10 srečanj po 2. uri. Prispevek za krožek je 40€/osebo (v primeru 20 izvedenih ur srečanj).
Ljubitelji sadjarstva vljudno vabljeni!

VEČER Z UNI 3, 11. maja 2021 z gospo VIOLETO POTOČNIK KRAJNC nas vse prisotne ni pustilo ravnodušne.
Strokovno predavanje o demenci direktorice ga. Potočnik Krajnc Doma za varstvo odraslih Velenje je bilo uvodoma predstavljeno kot "rak" sodobne družbe ali napredujoča bolezen sodobnega časa.

Vsako pozabljanje še ni nujno bolezensko stanje demence, ampak o tej zapleteni in pereči bolezni govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Tudi ni usmerjena zgolj na starost, ampak opisuje duševno stanje posameznika.
Demenco lahko povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni pri posamezniku. Pogost vzrok demence so tudi možganske kapi. Prizadene višje možganske funkcije, kot
so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti govornega izražanja in presoje.
Obstaja namreč več oblik in stopenj te bolezni. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja nekje nad 60 odstotkov demenc in njena pogostost s starostjo strmo narašča.
Poznani sta dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnja oblika pred 65. letom starosti in pozna oblika po 65. Letu. Vzrok za nastanek te bolezni še ni odkrit.
Ob nastajanju vseh okoliščin in napredovanju te bolezni, je potrebno poudariti, da je pomoč svojcem zelo pomembna, skrb za obolelega predstavlja hudo psihično in fizično obremenitev, zato potrebujejo svojci veliko razumevanja in podpore.
Demenci prijazna info točka, se nahaja tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje, ki so namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem ter širši javnosti. Pri njih lahko dobite koristne informacije o demenci ter informacije o tem, na koga se lahko obrnete po pomoč ali nasvet glede oskrbe osebe z demenco v domačem okolju.
Prisrčno se zahvaljujemo ga. Violeti Potočnik Krajnc, da nam je tako strokovno, izkušeno in na razumljiv način z možnostjo odprte diskusije slušateljev pobližje opisno predstavila to bolezensko stanje – bolezen demenca, ki je še vedno pereč problem sodobnega sveta in za katero še ni odkritega zdravila.

VEČER Z UNI 3, 11. maja 2021 z gospo VIOLETO POTOČNIK KRAJNC nas vse prisotne ni pustilo ravnodušne.
Strokovno predavanje o demenci direktorice ga. Potočnik Krajnc Doma za varstvo odraslih Velenje je bilo uvodoma predstavljeno kot "rak" sodobne družbe ali napredujoča bolezen sodobnega časa.

Vsako pozabljanje še ni nujno bolezensko stanje demence, ampak o tej zapleteni in pereči bolezni govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Tudi ni usmerjena zgolj na starost, ampak opisuje duševno stanje posameznika.
Demenco lahko povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni pri posamezniku. Pogost vzrok demence so tudi možganske kapi. Prizadene višje možganske funkcije, kot
so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti govornega izražanja in presoje.
Obstaja namreč več oblik in stopenj te bolezni. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja nekje nad 60 odstotkov demenc in njena pogostost s starostjo strmo narašča.
Poznani sta dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnja oblika pred 65. letom starosti in pozna oblika po 65. Letu. Vzrok za nastanek te bolezni še ni odkrit.
Ob nastajanju vseh okoliščin in napredovanju te bolezni, je potrebno poudariti, da je pomoč svojcem zelo pomembna, skrb za obolelega predstavlja hudo psihično in fizično obremenitev, zato potrebujejo svojci veliko razumevanja in podpore.
Demenci prijazna info točka, se nahaja tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje, ki so namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem ter širši javnosti. Pri njih lahko dobite koristne informacije o demenci ter informacije o tem, na koga se lahko obrnete po pomoč ali nasvet glede oskrbe osebe z demenco v domačem okolju.
Prisrčno se zahvaljujemo ga. Violeti Potočnik Krajnc, da nam je tako strokovno, izkušeno in na razumljiv način z možnostjo odprte diskusije slušateljev pobližje opisno predstavila to bolezensko stanje – bolezen demenca, ki je še vedno pereč problem sodobnega sveta in za katero še ni odkritega zdravila.

Mi poslušamo Radio Velenje in v njenih oddajah sodelujemo. Poslušajte nas v torek, 11.5.2021 ob 17.uri v oddaji Naši kraji in ljudje.
Gost: Ciril Zdovc, Nevenka Hvalec in Anita Lekše

Mi poslušamo Radio Velenje in v njenih oddajah sodelujemo. Poslušajte nas v torek, 11.5.2021 ob 17.uri v oddaji Naši kraji in ljudje.
Gost: Ciril Zdovc, Nevenka Hvalec in Anita Lekše

Jože Lekše, animator zgodovinsko etnološkega krožka, ki ga vodi mentor Damijan Kljajič nam je ob 76 letnici podpisa kapitulacije v Topolšici poslal prispevek:

" Kapitulacija

Moji prvi spomini segajo v čas druge svetovne vojne, kjer sem svoje rano otroštvo preživljal na domačiji starih staršev v Topolšici. Čeprav je kmetija v večji meri obdana z gozdom, je od tu lep razgled na okoliške hribe in gore. Pred domačijo pa se kot na dlani vije cesta iz Šoštanja v Topolšico.

Po prihodu XIV. divizije v naše kraje so se po okoliških hribih bili hudi boji med Nemci in partizani. Bili smo priča številnih burnih in tragičnih dogodkov. Čeprav sem bil še otrok, sem ta dogajanja spremljal podobno kot odrasli. Posebej pa se mi je vtisnil v spomin dogodek, ki sem ga doživel spomladi leta 1945.

Spominjam se dne, ko me je že v zgodnjih jutranjih urah prebudilo streljanje. Ko sem vstal in stopil na prag hiše, so iz gozda Široka pričeli teči nemški vojaki. Tekli so mimo našega sadovnjaka in izginili v gozdičku v smeri Topolšice. Malo za njimi pa so iz Široke pritekli tudi partizani, ki so jim sledili. Sčasoma je streljanje utihnilo.

Ker je bil takrat lep sončen dopoldan, smo zapregli vole z namenom, da gremo delat na polje. Nenadoma smo iz smeri Topolšice zaslišali zvoke trompete motornega vozila. Od našega kozolca smo pogledali na glavno cesto in tam videli nemškega motorista s prikolico, ki je peljal v smeri zdravilišča Toplica (danes Terme Topolšica). Z zvokom trompete je odganjal vozila in vozove s ceste. Za njim je peljal pokrit nemški avtomobil z izobešeno nemško zastavo s črnim kljukastim križem. Na naše veliko presenečenje pa je tik za njim peljal odprt džip s tribarvno jugoslovansko - morda celo slovensko zastavo. Ob pogledu na ta prizor smo bili osupli in presenečeni hkrati. Moj stari oče je skomignil z rameni, zmajal z glavo in dejal: »Sedaj ko se Nemci in partizani že vozijo skupaj, se bodo menda le zmenili, da bo ta kruta vojna končana.« Po tem dogodku smo odšli delat na polje, tako kot vsak delovni dan.

Naslednjega dne je prišel znanec iz Topolšice. Z velikim navdušenjem nam je sporočil, da je v naše kraje prišla dolgo pričakovana svoboda. Povedal je, da je bila v Toplici podpisana kapitulacija nacistične Nemčije in da so oblast prevzeli slovenski partizani.

Foto: Jože Lekše
Današnji pogled z naše domačije na cesto,
po kateri so 9. maja 1945 peljala nemška in partizanska vozila

Danes vemo, da je bil ta dogodek 9. in 10. maja 1945, ko je general Alexander Leahr (izg. Leer) pred partizanskim komisarjem Ivanom Dolničarjem podpisal kapitulacijo nemške armade za jugovzhodno Evropo.

Po kapitulaciji nacistične Nemčije se je po tihem govorilo, da je bila kapitulacija, preden so jo podpisali v Topolšici, že prej podpisana v Metlečah. Te govorice so do nedavnega veljale kot zmota. Danes pa uradna zgodovina prav to dejstvo potrjuje.


Pred leti sem izvedel, da je po podpisu kapitulacije, zaradi nepazljivosti partizanske straže Alexander Leahr pobegnil, vendar so ga partizani pod vodstvom Dolničarja na avstrijskem Koroškem blizu Pliberka, ponovno ujeli in ga predali novoustanovljenim jugoslovanskim oblastem v Beogradu.

Po osvoboditvi so se aktivni vojni udeleženci vračali domov in osrečevali svoje družine. Za mnoge pa je imela sladka svoboda bolj grenak priokus. Veliko slovenskih domov je bilo med vojno porušenih in požganih. Številni domoljubi se iz koncentracijskih taborišč niso vrnili in mnogi borci so obležali na bojiščih.

Nekaj pa smo v svobodi imeli vsi in to je veljalo za vse. Povsod smo lahko govorili v svojem maternem jeziku in kadar nam je bila volja, smo lahko na glas zapeli slovensko pesem. "

Jože Lekše, animator zgodovinsko etnološkega krožka, ki ga vodi mentor Damijan Kljajič nam je ob 76 letnici podpisa kapitulacije v Topolšici poslal prispevek:

" Kapitulacija

Moji prvi spomini segajo v čas druge svetovne vojne, kjer sem svoje rano otroštvo preživljal na domačiji starih staršev v Topolšici. Čeprav je kmetija v večji meri obdana z gozdom, je od tu lep razgled na okoliške hribe in gore. Pred domačijo pa se kot na dlani vije cesta iz Šoštanja v Topolšico.

Po prihodu XIV. divizije v naše kraje so se po okoliških hribih bili hudi boji med Nemci in partizani. Bili smo priča številnih burnih in tragičnih dogodkov. Čeprav sem bil še otrok, sem ta dogajanja spremljal podobno kot odrasli. Posebej pa se mi je vtisnil v spomin dogodek, ki sem ga doživel spomladi leta 1945.

Spominjam se dne, ko me je že v zgodnjih jutranjih urah prebudilo streljanje. Ko sem vstal in stopil na prag hiše, so iz gozda Široka pričeli teči nemški vojaki. Tekli so mimo našega sadovnjaka in izginili v gozdičku v smeri Topolšice. Malo za njimi pa so iz Široke pritekli tudi partizani, ki so jim sledili. Sčasoma je streljanje utihnilo.

Ker je bil takrat lep sončen dopoldan, smo zapregli vole z namenom, da gremo delat na polje. Nenadoma smo iz smeri Topolšice zaslišali zvoke trompete motornega vozila. Od našega kozolca smo pogledali na glavno cesto in tam videli nemškega motorista s prikolico, ki je peljal v smeri zdravilišča Toplica (danes Terme Topolšica). Z zvokom trompete je odganjal vozila in vozove s ceste. Za njim je peljal pokrit nemški avtomobil z izobešeno nemško zastavo s črnim kljukastim križem. Na naše veliko presenečenje pa je tik za njim peljal odprt džip s tribarvno jugoslovansko - morda celo slovensko zastavo. Ob pogledu na ta prizor smo bili osupli in presenečeni hkrati. Moj stari oče je skomignil z rameni, zmajal z glavo in dejal: »Sedaj ko se Nemci in partizani že vozijo skupaj, se bodo menda le zmenili, da bo ta kruta vojna končana.« Po tem dogodku smo odšli delat na polje, tako kot vsak delovni dan.

Naslednjega dne je prišel znanec iz Topolšice. Z velikim navdušenjem nam je sporočil, da je v naše kraje prišla dolgo pričakovana svoboda. Povedal je, da je bila v Toplici podpisana kapitulacija nacistične Nemčije in da so oblast prevzeli slovenski partizani.

Foto: Jože Lekše
Današnji pogled z naše domačije na cesto,
po kateri so 9. maja 1945 peljala nemška in partizanska vozila

Danes vemo, da je bil ta dogodek 9. in 10. maja 1945, ko je general Alexander Leahr (izg. Leer) pred partizanskim komisarjem Ivanom Dolničarjem podpisal kapitulacijo nemške armade za jugovzhodno Evropo.

Po kapitulaciji nacistične Nemčije se je po tihem govorilo, da je bila kapitulacija, preden so jo podpisali v Topolšici, že prej podpisana v Metlečah. Te govorice so do nedavnega veljale kot zmota. Danes pa uradna zgodovina prav to dejstvo potrjuje.


Pred leti sem izvedel, da je po podpisu kapitulacije, zaradi nepazljivosti partizanske straže Alexander Leahr pobegnil, vendar so ga partizani pod vodstvom Dolničarja na avstrijskem Koroškem blizu Pliberka, ponovno ujeli in ga predali novoustanovljenim jugoslovanskim oblastem v Beogradu.

Po osvoboditvi so se aktivni vojni udeleženci vračali domov in osrečevali svoje družine. Za mnoge pa je imela sladka svoboda bolj grenak priokus. Veliko slovenskih domov je bilo med vojno porušenih in požganih. Številni domoljubi se iz koncentracijskih taborišč niso vrnili in mnogi borci so obležali na bojiščih.

Nekaj pa smo v svobodi imeli vsi in to je veljalo za vse. Povsod smo lahko govorili v svojem maternem jeziku in kadar nam je bila volja, smo lahko na glas zapeli slovensko pesem. "

Krožek Urbani sprehodi pod mentorstvom Nataše Dolejši na skupnem srečanju v tem tednu, na lep sončen dan🌞

Krožek Urbani sprehodi pod mentorstvom Nataše Dolejši na skupnem srečanju v tem tednu, na lep sončen dan🌞

Mi beremo lokalni časopis Naš čas in v njem objavljamo...

Spoštovani prijatelji Univerze za III. življenjsko obdobje!
Prijazno vas vabimo na SADJARSKI krožek, z mentorjem Gašperjem Kokotom🐝🍐🍎
Pričetek krožka je v prostorih UNI 3 Velenje v ČETRTEK, 13. 5. 2021, ob 15.30 uri. Vsa nadaljnja srečanja bodo potekala v naravi, po dogovoru.
Predvideno je 20 ur, 10 srečanj po 2. uri. Prispevek za krožek je 40€/osebo (v primeru 20 izvedenih ur srečanj).
Ljubitelji sadjarstva vljudno vabljeni!

Spoštovani prijatelji Univerze za III. življenjsko obdobje!
Prijazno vas vabimo na SADJARSKI krožek, z mentorjem Gašperjem Kokotom🐝🍐🍎
Pričetek krožka je v prostorih UNI 3 Velenje v ČETRTEK, 13. 5. 2021, ob 15.30 uri. Vsa nadaljnja srečanja bodo potekala v naravi, po dogovoru.
Predvideno je 20 ur, 10 srečanj po 2. uri. Prispevek za krožek je 40€/osebo (v primeru 20 izvedenih ur srečanj).
Ljubitelji sadjarstva vljudno vabljeni!

Razstava krožka Obdelava fotografije in uporaba v Office programih

https://www.velenje.si/sporocila-za-javnost/2021/5/11195

Razstava krožka Obdelava fotografije in uporaba v Office programih Prijazno vabljeni k ogledu razstave!

1. maj 2021 Grilova domačija

Ob 1.maju, mednarodnem prazniku dela, iskreno čestitamo!

Adil Huselja mentor dveh krožkov na UNI 3 Velenje je zapisal:
Praznik Dela je bil nekoč drugačen, kot v tem času, saj je Delo bila častna in spoštovana vrednota. S pogledom nazaj in primerjavo s sedanjim časom lahko zaznamo spremembe na številnih področjih. Sprejemanje sprememb, ki so edina stalnica v našem življenju, v celotnem Stvarstvu in Univerzumu potrjuje in nenazadnje ustvarja ŽIVLJENJE.
Pri tem pa je dobro, da nismo pozorni zgolj na zunanje okoliščine. Kako praznujemo, kakšne zastave izobešamo, kakšne so poslanice, s kom praznujemo in na kakšen način …
Tudi če so kdaj spremembe nepričakovane, neprijetne, težke, nadležne … imajo v sebi sporočilo, ki mu je dobro prisluhniti, ga slišati, ga razumeti in sprejeti. Šele takrat nam takšna, na prvi pogled morda negativna ali boleča sprememba, omogoča, da spoznamo razloge, zakaj je do nje prišlo in kaj se z njo lahko naučimo. Predvsem, da jo uzremo in sprejmemo kot življenjski nauk in ne le kot problem.
Bodimo pozorni tudi na notranje spremembe. Naš pogled na vse skupaj, naše občutke in čutenja, skratka kako in koliko smo se mi spremenili in predvsem, katere vrednote nosimo v srcu, jih ohranjamo, negujemo in jih sprejemamo za svoje in se jim prepuščamo, da delujemo v njihovi luči.

Ob 1.maju, mednarodnem prazniku dela, iskreno čestitamo!

Adil Huselja mentor dveh krožkov na UNI 3 Velenje je zapisal:
Praznik Dela je bil nekoč drugačen, kot v tem času, saj je Delo bila častna in spoštovana vrednota. S pogledom nazaj in primerjavo s sedanjim časom lahko zaznamo spremembe na številnih področjih. Sprejemanje sprememb, ki so edina stalnica v našem življenju, v celotnem Stvarstvu in Univerzumu potrjuje in nenazadnje ustvarja ŽIVLJENJE.
Pri tem pa je dobro, da nismo pozorni zgolj na zunanje okoliščine. Kako praznujemo, kakšne zastave izobešamo, kakšne so poslanice, s kom praznujemo in na kakšen način …
Tudi če so kdaj spremembe nepričakovane, neprijetne, težke, nadležne … imajo v sebi sporočilo, ki mu je dobro prisluhniti, ga slišati, ga razumeti in sprejeti. Šele takrat nam takšna, na prvi pogled morda negativna ali boleča sprememba, omogoča, da spoznamo razloge, zakaj je do nje prišlo in kaj se z njo lahko naučimo. Predvsem, da jo uzremo in sprejmemo kot življenjski nauk in ne le kot problem.
Bodimo pozorni tudi na notranje spremembe. Naš pogled na vse skupaj, naše občutke in čutenja, skratka kako in koliko smo se mi spremenili in predvsem, katere vrednote nosimo v srcu, jih ohranjamo, negujemo in jih sprejemamo za svoje in se jim prepuščamo, da delujemo v njihovi luči.