Družina zlate dobe

Mama sedanjega časa je pogumna, drzna, razmišlja s svojo glavo in srcem. Ker se zaveda, da je le tako lahko vzor svojim otrokom.

En topel pozdrav ti želim. Sem Andreja. Hčerka, žena, mati dveh odraslih sinov in dveh hčera, najstnic. Po poklicu diplomirana organizatorka in menedžerka socialnih dejavnosti. A moja duša je zavezana družinskemu življenju in vsemu kar se v njem dogaja. 25 let izkušenj me je samo še bolj utrdilo, da verjamem v družino in vem, da je sreča v njej možna. Verjamem v zadovoljno, srečno mamo. Verjamem, da vsaka mama te sanje lahko doseže. Kajti nam mamam sreča pripada in si jo zaslužimo! Zato sem se odločila, da svoje bogate izkušnje in znanje delim. Pomagam mamam, ki jih je današnji hiter tempo življenja, poln zahtev in pritiskov zanesel s poti o kateri so sanjale. Jih je na nek način zasužnjil, tako da svojega poslanstva mame, družice ne zmorejo izpolnjevati kot si želijo. Pomagam mamam, ki jim kljub temu, da vlagajo trud v družino, nekako ne uspeva. Želijo si ljubezni, razumevanja, pomoči, a tega ne dobijo. Ne razumejo zakaj se jim to dogaja, kljub temu, da se iz dneva v dan trudijo… A kakor, da je vse zaman… Doživljajo stres dan za dnem, v službi in doma. Vse to sem doživela. Vendar sem na neki točki spoznala, da če ne bom ničesar spremenila, bo samo še slabše. Zato vem kako je, ko si v začaranem krogu in vem kako je, kadar v družini vlada mir, sreča, varnost, zaupanje. In poznam pot do tja. Vem, da so te sanje dosegljive. Za vsako mamo. Tudi zate! A spoznala sem, da se je lažje in hitreje učiti na tujih napakah. Modre mame to vemo. Zavedamo se, da je s pomočjo osebe, ki je podobno pot že prehodila, naša pot do sreče lahko krajša in mnogo bolj prijetna. Verjemi, da je sreča dosegljiva. Zaslužiš si jo, pripada ti. Pripada tebi in tvojim dragim. V kolikor začutiš, da te lahko spremljam na tej poti - Piši na e-mail [email protected] ali - pokliči od pon-pet, od 8. do 12. ure, na mobi številko 041-980-002. Tu sem, zate. Andreja Kastelic, osebna svetovalka in predavateljica za srečno družinsko življenje.

Mission: POMAGAM ZAPOSLENIM, PREOBREMENJENIM MAMAM, DA USKLADIJO SVOJE OBVEZNOSTI IN ZAŽIVIJO SREČNO OSEBNO IN DRUŽINSKO ŽIVLJENJE.

KO OTROK NA TVOJE PROŠNJE NENEHNO ODGOVARJA Z BESEDO "NE"

Ko te otrok zavrača dan za dnem, je lahko zelo boleče. Še posebno, če je to tisti otrok v katerega si vložila veliko truda, si se zanj veliko presekirala, imela zaradi njega mnogo neprespanih noči, zmolila na tisoče molitev, da bi se vrnil na »pravo« pot. Njegov »ne« je kot, da bi ti v srce zaril sulico. In na dan privre vsa bolečina, žalost in razočaranje in predvsem, da si tega nisi zaslužila. Saj si desetletja samo dajala in dajala, po svojih najboljših zmožnostih, kakor si vedela in znala. Ko pa si želiš nekaj pomoči, je odgovor tvojega otroka ne. Spremlja ga še nestrpen pogled, s katerim ti izvablja še mnogo drugih neprijetnih občutkov.

In ni te dovolj prizadelo samo to, da te je otrok zavrnil. Začneš še z samoobtoževanjem, da se z otrokom ne zmoreš odkrito pogovoriti, da te prej premaga jok in raje greš. Počutiš se popolnoma nemočna in kar je najbolj boleče, zdi se ti , da ti je ves svet obrnil hrbet. Nihče se ne postavi zate, vse moraš sama, stalno pomagaš drugim, ko pa ti rabiš pomoč, zaslišiš besedo »NE«. Beseda, ki je ostra kot britev, ki je bolj špičasta od vsake sulice, ki jo je kdaj koli kdo naredil.

Kaj povzroča tako bolečino v tebi, ko zaslišiš besedo ne? Je zato res kril tvoj otrok? Ali gre mogoče za kakšno drugo osebo, ki te je natrenirala s svojo vzgojo v ponižno deklo, ki uboga brez ugovora, saj je bil drugače ogenj v strehi. Ki te je videla samo takrat, ko dela nisi opravila tisti hip, ko je bilo zahtevano, ki te je opazila samo takrat, ko ti je šlo kaj narobe? In ko si se ji končno uprla, ker si imela dovolj izkoriščanja, si bila zanjo kar naenkrat najslabša oseba na svetu. Vsi so ti obrnili hrbet in stopili na njeno stran. Bila si izdana, od ljudi, katerim si vedno pomagala, ko so te prosili. Ko si pa ti rabila podporo, je nikoli ni bilo. Morda so ti vrgli kdaj kakšen košček, da so ti ga lahko potem metali naprej z besedami. Pohval za tvoje uspehe, dobra dela pa nisi slišala celo življenje bivanja z njo.

To so tvoje rane, tiste prave, ki jih sedaj izzove tvoj otrok, ko reče ne. Če ne bi bila rana, te ne bi prizadelo. Znala bi se pogovoriti z otrokom ali pa rekla prav in se obrnila drugam po pomoč. Ampak ne. Tebe globoko prizadene. Več si naredila zanj, večja je bolečina. Bolj si povezana z otrokom, globlja je bolečina.

Kaj narediti, da ne izgubiš svojega otroka, da ne trosiš svojega razočaranja nad njim zaradi preteklih ran, za katere ni prav nič kril on?

Odpuščanje osebam v preteklosti? Ne bo šlo. Ne pomaga. Pa tudi zakaj bi nekaj odpuščal, kar ti je bilo storjeno. Kar ti je škodovalo, te prizadelo, kar greni tvoje življenje še sedaj. In ne samo tebe, tudi življenje tvoje družine. Res, kaj storiti?

Najprej, če tudi odpustiš, je problem to, da so tvoje rane še vedno v tebi, zapisane, vtetovirane v tvoje fizično in energetsko telo. In bodo vedno znova privrele na dan, če še tolikokrat narediš odpuščanje. Kar pomeni, da je tvoje telo še vedno poškodovano in nepretočno. Ne dobiš tistega kar si tiho želiš. Pomagalo bi iskreno priznanje in obžalovanje osebe, ki te je prizadela. Tako bi se energije v veliki meri izravnale. Vendar, če je oseba v osebnem razvoju ni prišla na raven, da bi začutila potrebo po tem ali je že umrla, kaj potem? Naj na to čakamo celo življenje? Medtem pa nas pobere bolezen?

Če ti je bila v otroštvu, mladosti odvzeta ljubezen in to od matere, ki bi ti jo po vseh vesoljnih pravilih morala dajati v izobilju in brezpogojno, jo je potrebno za srečno življenje in srečno življenje tvojih otrok, nekje dobiti.

Od energetskega telesa tvoje matere. Oz. energetskega telesa osebe, ki ti je povzročila rane. Lahko je še živa ali je že umrla.

Naj ti jasnost prinesem z resnično zgodbo.

Opisala bom mamo, ki se je že dolga leta spogledovala z duhovnostjo, delala na sebi, sicer napredovala, a ne v taki meri kot si je želela. Tisti dan, ko se je to zgodilo, že tako ni bila v redu. Čutila je osamljenost in zapuščenost, medtem ko so se vsi zabavali, je njo čakalo sobotno pospravljanje, vrt poln plevela in popoldan obletnica, katere se je veselila, a vendar z grenkobo, saj se je bala, da se bo videlo vso njeno notranje slabo počutje. Ko pa je še sin obelodanil, da ne bi pomagal pri nekem delu na vrtu, čeprav je bilo to dogovorjeno, je bolečina v notranjosti postala tako močna, da se je umaknila na samo in zajokala z vso močjo. Ko je ihteč jok popustil in se je umirila, se je poglobila vase, da najde to svojo rano in jo ozdravi. S pomočjo svojih vodnikov. Pokazala se ji je njena mama, kot majhna deklica, predvojni otrok. Ena izmed sedmih bratov in sester, katerim je oče umrl, preden so odrasli. Njena mama je ostala sama z otroci, na kmetiji, sledila je še vojna. Njena mama, babica osebe, ki si je delala zdravljenje, ni poznala ljubezni, le eno samo garanje za preživetje sebe in njenih otrok. Na nek način jo je izdal mož z njegovo prehitro smrtjo, sosedje, ki jim je med vojno pomagala, po vojni pa prekinili stike. Tako tudi njena mala hči, mati osebe, ki je delala zdravljenje, ni poznala brezpogojne ljubezni. Oče je prekmalu odšel, da bi ji bil v oporo, sestrici, ki sta jo imeli najraje, sta umrli. Prva za jetiko, druga na porodu prvega njenega otroka. Eno samo garanje, vojna in žalost. Tudi ta mama ni zmogla, dati svoji hčeri ljubezni, ampak le njene garaške navade, potrpežljivost do skrajnih zmožnosti in biti na razpolago vsem. Beseda "ne" za te otroke preprosto ni obstajala.

Ko je zdraviteljica prepoznala, da so vse mame v njeni liniji odrasle brez prave materinske ljubezni, oz. z pogojno materinsko ljubeznijo, se je zgodilo energetsko zdravljenje. Matere njene sorodstvene linije so s svojimi eteričnimi telesi vstopile v njeno telo. Srce zdraviteljice je postalo tudi njihov srce. Duhovni vodniki so pričeli z zdravljenjem z zdravilno svetlobo. Ko se je zdravljenje zaključevalo so matere posamezno stopale iz njenega telesa ter zdraviteljico objele in se ji zahvalile, da je to naredila tudi zanje. Svetlobno srce zdraviteljice se je povečalo za nekajkrat in mogočno svetilo v zlato beli svetlobi.

Kaj se je zgodilo? Zdraviteljica je preko svoje rane, ozdravila tudi svojo sorodstveno linijo mater, kakor tudi linijo, ki se nadaljuje preko nje, njuni hčeri. Omogočila jima je bolj gladko pot za v naprej. Večino mater te generacije je prišla za to na zemljo, da ozdravi svoje rane in rane svoje krvne linije in tako svojim otrokom in njihovim družinam v svoji liniji da možnost, da resnično vzpostavijo človeka vredno življenje. V nobenem obdobju ni bilo to možno v tako veliki meri kot sedaj.

Ta vrsta zdravljenja zahteva predanost, pogum in nekaj časa. A najlepše je, da to zmore vsaka mama, z nekaj osnovnega predznanja in da so učinki tega svetega zdravljenja zelo hitri v našem fizičnem življenju.

Omenjena mama, se je že ob naslednjem srečanju s sinom normalno pogovarjala. Celo na drugem nivoju, saj sta se dogovorila za nov termin za delo na vrtu. In vedela je, tako kot vsakemu, je tudi njej in njenemu sinu dana svobodna volja in ima vso pravico v danem trenutku reči »ne«. Kar pa še ne pomeni, da je sin nima rad. Če jo bo kdaj spet zabolelo, bo vedela, da je to le še ranica iz preteklosti.

🌹🤗🌹

Andreja

Foto: crosswalk.com

youtube.com

Baby Bear Tries to Reach Its Mom by Climbing a Treacherous Snow Mountain ( Motivational Video)

KAKO STATI OB STRANI SVOJEMU SREDNJEŠOLCU, DA BO LAŽJE ZAKLJUČIL ŠOLSKO LETO

Za veliko naših otrok, kakor tudi za nas, sta zadnje dva meseca šolskega leta lahko zelo težko obdobje. Polno stresa, neprespanih noči, nemoči in čakanja, da bo šolskega leta enkrat konec, da si oddahnejo.

Že same šolske zahteve so velike, za našega otroka. In če še mi pritiskamo nanj, mu s tem prav nič ne pomagamo. Prav nasprotno, povečujemo pritisk, ki si ga nehote povzroča že sam. Tudi če mi mislimo da ne, otrok si želi končati šolsko leto na najboljši možen način. Osrečiti sebe in starše, a to je vse težje in težje. In medtem se mu dnevno ruši notranji mir in dobesedno »cvre« živčni sistem, ki je še kako pomemben za srečno življenje na zemlji.

Če vidimo, da si vaš otrok želi popraviti ocene, a mu nekako ne gre, kljub temu da nosi knjige po stanovanju, kar ne najde pravega prostora, to pomeni, da so v zraku energije, ki ga ne podpirajo. Že sama naša misel nanj, čeprav se trudimo biti tiho in ga pustiti pri miru, da se bo le učil, vpliva nanj. Onemogočamo mu lahkoten pretok, ki ga res potrebuje. Saj so v naših mislih želje, pričakovanja, upanja. To pa je z energijskega vidika, dodaten pritisk, kraja njegove energije, neposreden vdor v njegovo polje.

Kaj potem sploh lahko naredimo?

Najprej to, da se umaknemo iz njegovega polja, ki ga obdaja. Da preusmerimo naše misli, da ne mislimo nanj, če so naše misli zaskrbljujoče.

Prvo se moramo pomiriti z najslabšim scenarijem. Kaj bomo naredili, če mu ne bo uspelo? Se bo podrl svet, če bo eno leto ponavljal? Bomo zaradi tega imeli kaj manj? Ga bomo imeli še naprej radi ali ga bomo cele počitnice »žrli«, da ne bo imel miru ne on, ne mi. Da si bo poiskal tako lahko dosegljivo travo, pokadil en »džoint« in se tako vsaj malo pomiril… Samo duša je v tem našem svetu, ki je vse bolj zahteven, ki mu ne nudi nobene svetleče prihodnosti. Vsaj mi ga imejmo radi. Verjetno bomo edini na tem svetu in če mu še mi obrnemo hrbet, kam naj se skrije? Danes so vsepovsod pasti, ki ga odpeljejo na stransko pot. Naj ima vsaj doma kotiček kamor se lahko umakne v svoj mir in ljudi, ki ga imajo radi z vsemi vzponi in padci.

Mir lahko podkrepimo z ponavljanjem besed: »Hvala ti, rada te imam.« Gre za znano hoonopono molitev. Ta preusmeri-zamoti naše misli, obenem tudi čisti naše polje, kakor tudi otrokovo. Polje postaja vse bolj lahkotno, pretočno. To čiščenje povzroči, da ostanemo mi in naš otrok v miru in tako se bo lažje učil ali vsaj naučil potrebno za pozitivno oceno. Tudi, če mu ne uspe, bomo lažje ohranili mir v našem srcu in dobili zaupanje, da se bo nekoč vse srečno končalo in da je trenutno dogajanje samo pot, ki jo mora prehoditi. Tako otrok, kot mi.

Ko bo vajin odnos v miru, bo bolj odprt tudi za stvari, ki posredno pomagajo pri učenju. Delo na vrtu, tek po gozdu, sprehod s psom… Približno ena ura udejstvovanja v naravi, dela čudeže. Spočije utrujeno glavo, očisti magnetno polje telesa, telo se prediha z svežim zrakom. Nato še hladno mrzel tuš in učenje je mnogo lažje. Če teh nasvetov otrok ne bo začutil, da so koristni zanj (Pri meni je delo na vrtu, ko se spomnim, obveza. Ker tudi on je.), ohranjajte mir v sebi na opisan način.

Ob vsem tem je velika priložnost, da krepimo ljubezen do sebe. Večja kot je ljubezen do nas samih, večja je naša ljubezen do našega otroka.

Kaj pa je ljubezen? Tudi to, da si dopustimo in sprejmemo vse napake, ki smo jih naredili do sedaj, jih trenutno delamo in se nam bodo še zgodile. Tudi jaz sem padla prvi letnik fakultete. Do tedaj se mi pač ni bilo potrebno veliko učiti za prav dober uspeh. Nato mi ni bilo nič jasno, kako naj se naučim celo knjigo za izpitni test. In tako je težko leto minilo. Poiskala sem si službo. V službi in z majhnimi otroci sem ga pa lahko naredila. :) Danes je to leto že daleč nazaj, je le spomin na zoprno izkušnjo. Za to »brezveze« porabljeno leto me moji niso obtoževali. Bila sem jim hvaležna, saj sem se že sama dovolj grizla in se počutila neuspešno.

Če je trenutno še tako naporno in nesmiselno, naredi življenje lepo naše zavedanje, da bo otrok prej ko slej zmogel ter njegovo zavedanje, da je na tem svetu nekdo, ki ga bo v vsakem primeru imel brezpogojno rad. Dopustimo mu, da pleza v življenju kot ta mali medvedek, v zavedanju, da bo zmogel.

Če vam se vas je zapis vsaj malo dotaknil, delite.

Mother Bear and her cubs at snow Baby bear tries to reach its mom by climbing a treacherous snow mountain, video goes viral – Watch Baby bear tries to reach ...

youtube.com

ČUKI - Cel svet imaš na dlani (Official Video)

Avtor melodije in aranžmaja : Jože Potrebuješ Avtorja besedila : Jože Potrebuješ in Aleksander Ritter Posneto v studiu Zibelnik decembra 2018 Založba Potrebu...

MAMICA PODJETNICA, ODLOČI SE:

TI ALI TVOJE VSILJIVE STRANKE?

Že kar nekaj časa se hodim razvajat k trem čudovitim Ženskam. Vse so mlajše od mene. Ena mi ureja nohtke, druga stopalca in tretja frizurco.

Vse so samostojne podjetnice. In vse imajo podoben sladek problem. Preveč strank! Tako dobre so po srcu in pri delu, da so zasute. Več ali manj vse pridejo pred delavnim časom, ki so si ga zamislile in končajo uro, dve, tri po njem. Pred njihovimi dopusti imajo NORO veliko dela, da ustrežejo vsem nam.

Žal ni vse tako pravljično. Prva že čuti mravljince v rokah, druga postaja razdražena, tretja je že dvakrat padla med delom v nezavest. Punce!!!

Zakaj se jim to dogaja? Ker ne znajo reči ne vsiljivim strankam, ki stalno vpadajo v njihov že zaseden urnik. Ker te stranke (se razume, ženske, ker samo me znamo biti tako preklemansko vsiljive in nam je treba vse takoj zrihtat) na vse načine »prosijo«, da jih bodo nekam pa »že zrinile«. Saj se poznajo, pa večkrat je bila že pri njej, ali čez tri dni ima sorodnica poroko…in podobna izsiljevanja pri katerih te moje zlate punce popustijo.

Posledica tega je, da se počasi začenja trpljenje v njihovi duši, saj pri svojem delu zaradi prenatrpanosti vse manj uživajo. Domov hodijo utrujene in razdražene in posledično trpi tudi njihova družina. Njeni najdražji, za katere bi naredile vse na tem svetu.

A kaj se je zgodilo? One vse na tem svetu naredijo za svoje stranke. Njena družina in ona sama, pa sta vse bolj na zadnjem mestu. To preobrat se jim je zgodil tako potiho, da ga še opazile niso.

In kje je največji hec vsega tega? Če se te pridne mravljice ne bodo zbudile (prosim ne zamerite mi tega pisanja, če se prepoznate, pišem, ker vas imam res rada

[01/15/17]   Zgodba o drevesu, ki ni samo to

Nekoč sem najel mojstra, da bi mi pomagal pri prenovi stare kmetije. Težek prvi dan je bil za njim. Najprej mu je zjutraj na poti počila guma, zaradi česar je izgubil eno uro dela, nato se mu je pokvarila električna žaga, za nameček pa mu je na koncu zatajil še njegov kombi.

Odpeljal sem ga domov in med vožnjo je bil povsem tiho.

Ko sva prispela, me je povabil, da spoznam njegovo družino. Napotila sva se proti vhodnim vratom in mimogrede se je na kratko ustavil še pri majhnem drevesu, ter se z obema rokama nekajkrat dotaknil vej. Nato sva vstopila v hišo in začuda je bil naenkrat povsem drugačen. Njegov potemnjen obraz se je sprostil, smejal se je, objel svoja majhna otroka ter poljubil ženo. Kasneje, ko me je pospremil do avtomobila, me je ob drevesu vendarle premagala radovednost in vprašal sem ga, zakaj se je prej najprej ustavil pri drevesu in se dotaknil njegovih vej.

"Ah, to. To je moje drevo težav," je odgovoril. "Vem, da v službi ne gre povsem brez težav, toda dobro tudi vem, da te težave ne sodijo k moji družini. Zato jih pač vsakič obesim na veje, preden vstopim v hišo. Zjutraj pa jih spet poberem."

Ostal sem tiho in razmišljal o tem, kar je pravkar povedal ter zakaj bi si sploh želel zjutraj spet pobrati težave z drevesa.

"Veš, kaj je je pri tem najbolj zanimivo?" je nadaljeval in se nasmehnil. "Ko jih hočem zjutraj spet pobrati, jih ni več niti približno toliko, kot pa sem jih dan pred tem obesil..."

Objem vsem, Andreja
(prepisano iz FB Skupine Design that make you shine)

Want your school to be the top-listed School/college in Smartno pri Litiji?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Category

Telephone

Address


Velika Štanga - Prelepa Vas
Smartno Pri Litiji
1275
Other Education in Smartno pri Litiji (show all)
Li-Tech Li-Tech
Ustje 23
Smartno Pri Litiji, SI-1275

Namen strani je predstavitev podjetja Li-Tech, kjer izdelujemo CNC rezalnike na vročo žico, 3D tiskalnike ter nudimo storitve razreza in barvnega 3D tiska.