Razstava Slovenska Zgodovina

Na današnji dan se je leta 1950 rodil Janez Drnovšek.

Kot mlad ekonomist se je takoj po opravljeni diplomi leta 1973 zaposlil v podjetju IGM Zagorje in leta 1981 magistriral na temo analize organizacijskega razvoja tipičnega gradbenega podjetja. V začetku 80. let 20. stoletja je bil zaposlen kot direktor Ljubljanske banke v Trbovljah. Leta 1986 je na Univerzi v Mariboru doktoriral s temo Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija. Leta 1986 je postal slovenski delegat Zbora republik in pokrajin SFRJ; to dolžnost je opravljal do leta 1989, ko je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. 15. maja 1989 je postal tudi predsednik Predsedstva SFRJ.

1992 je postal predsednik stranke LDS, kar je ostal do 2003. Istega leta (1992) je postal tudi predsednik Vlade Republike Slovenije; ta položaj je zasedal do 2002.

1. decembra leta 2002 je bil izvoljen za predsednika republike Slovenije s predvidenim koncem mandata leta 2008. Marca 2004 je bil imenovan za častnega senatorja Evropske akademije znanosti in umetnosti.

30. januarja 2006 pa je po 14 letih formalno izstopil iz stranke LDS. Kot razlog je navedel, da se želi popolnoma posvetiti novoustanovljenemu civilno-družbenemu Gibanju za pravičnost in razvoj kateremu je bil tudi predsednik.
Janez Drnovšek je po dolgem boju z rakom umrl 23. februarja 2008 doma na Zaplani. Pokopan je bil v ožjem družinskem krogu, v Zagorju ob Savi.

Danes bi svoj 90. rojstni dan praznovala sociologinja, političarka in diplomatka Katja Boh. Rojena v Avstriji, očetu Avstrijcu in materi Slovenki, se je šolala v Sloveniji, kjer je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz socioloških znanosti. Na področju sociologije jo je najbolj zanimalo področje družine in zdravstvene politike. Bila je članica številnih domačih in mednarodnih socioloških združenj in organizacij. V 80. letih se je aktivno vključila v politiko in v sodelovanju z Jožetom Pučnikom in ostalimi soustanovila Socialdemokratsko zvezo Slovenije, predhodnico današnje SDS. Leta 1990 je bila izvoljena v slovenski parlament in postala predsednica Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ter prva ministrica za zdravje v samostojni Sloveniji. Na tem položaju je ostala do januarja 1991, ko je postala prva veleposlanica v Avstriji. Mlado slovensko državo je kot veleposlanica na Dunaju zastopala vse do svoje upokojitve leta 1997, do leta 2004 pa je delovala v strokovnem svetu SDS. Umrla je v Ljubljani leta 2008.

Na današnji dan je bil rojen slovenski jezikoslovec Vatroslav Ignacij Oblak. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je dokaj neuspešno obiskoval v domačem mestu in majhna zanimivost iz tega obdobja je, da je najslabše ocene prejemal ravno iz slovenskega in latinskega jezika. V višjih razredih gimnazije se je njegov odnos do predmetov očitno menjal, saj je veljal za vodjo slovenskih dijakov, ki so se pogosto sestajali v njegovi podstrešni sobici.

Jeseni 1886 je na Dunaju vpisal slovansko filologijo in vzporedno še jezikoslovje. Leta 1891 si je s temo Cerkvenoslovanski prevod Apokalipse pridobil doktorski naziv in intenzivno znanstveno delal tudi na terenu. Proučeval je slovenska narečja ter jezikovno in tudi literarno problematiko in zgodovino južnoslovanskih jezikov (makedonščine, bolgarščine, hrvaščine in stare cerkvene slovanščine).

Leta 1893 je začel kot privatni docent na graški univerzi predavati slovansko filologijo, bil marca 1896 predlagan za izrednega profesorja, vendar imenovanja ni več dočakal; umrl je zaradi tuberkuloze v domači hiši v Celju. Kljub kratkemu življenju je ustvaril znanstveni opus, ki šteje okoli 150 enot. Bil je predstavnik realizma v znanosti, kar je pomenilo, da je teoretsko delo dopolnjeval s terenskim delom.

Na današnji dan se je leta 1935 rodil slovenski pisatelj, dramatik, esejist in politik Rudi Šeligo. Na Jesenicah je obiskoval osnovno šolo, v gimnazijo pa je hodil na učiteljišče v Tolminu. Nato je študiral in diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz filozofije in psihologije, ter naredil magisterij iz estetike. Leta 1962 se je zaposlil na zavodu za poučevanje organizacije dela in izobraževanja v Kranju, kjer je predaval statistiko na Visoki šoli za organizacijo dela. Med letoma 1957 in 1958 je bil sourednik Revije 57, med letoma 1962 in 1964 revije Perspektive, od 1970 do 1971 je bil glavni urednik revije Problemi in knjižne zbirke Znamenja. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987-1991) je opravljal pomembno delo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju, kar je opisal v knjigi Prehajanja. V obdobju od 1990 do 1994 je bil tudi predsednik Sveta RTV Slovenija in med leti 1993 in 2003 predsednik Borštnikovega srečanja. Kratek čas je bil tudi minister za kulturo Republike Slovenije (2000). Umrl je 22. januarja 2004 v Ljubljani. Po smrti so se odločili po njem poimenovati najboljšo uprizoritev Tedna slovenske drame po izboru strokovne žirije (Šeligova nagrada).

Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica Anica Gladek. Po končani diplomi iz geografije in zgodovine je leta 1968 uspešno prestala avdicijo za radijsko napovedovalko na Radioteleviziji Ljubljana (danes RTV Slovenija). Po opravljeni avdiciji je do upokojitve leta 1997 celih 28 let službovala kot radijska voditeljica.
Svoje prve pesmi je Anica Gladek napisala že v gimnazijskih letih. Včlanila se je tudi v literarni krožek, njena poezija pa je bila objavljena v petih društvenih zbornikih. Sodelovala je v različnih natečajih po Sloveniji in pripravljala različne recitale posvečene pisateljem in pesnikom. Poleg službe pa je vodila tečaje pravilnega in lepega govora slovenščine, takšne kot se jo je naučila pri profesorici Ani Mlakar. Umrla je leta 2010 v Kamniku.

Na današnji dan leta 1872 se je rodil slovenski duhovnik in politik Anton Korošec. Po študiju teologije se je spoprijateljil z Janezom Evangelistom Krekom in od njega prevzel politične poglede. Korošec je bil eden najpomembnejših slovenskih politikov prvih desetletij 20. stoletja. Kot poslanec različnih državnih zborov in narodnih svetov si je vedno prizadeval za narodne pravice Slovencev. Leta 1917 je prebral majniško deklaracijo, leto pozneje pa razglasil samostojno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra istega leta je bil podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS in kasneje tudi minister za notranje zadeve in predsednik vlade. Umrl je 14. decembra 1940 v Beogradu.

Na današnji dan se je v Mariboru leta 1921 rodila slovenska narodna herojinja Slava Klavora. Slava se je po končani trgovski akademiji jeseni leta 1939 vpisala na Ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu, vendar se je po izbruhu vojne vrnila v Maribor. Že pred vojno se je včlanila v Komunistično partijo Jugoslavije in on začetku vojne pričela organizirati študentske delovne narodnoobrambne tabore ob severni meji. Po okupaciji Jugoslavije je začela delovati kot sekretarka ZKMJ za mariborsko območje, po 21. juniju 1941 pa je začela z organizacijo narodnoosvobodilnih partizanskih enot. Avgusta leta 1941 je bila aretirana s strani nemškega okupatorja. Najprej je bila zaprta v zaporu v Mariboru, zatem pa so jo poslali v graški zapor. Po dolgem mučenju so jo 24. avgusta pri rosnih 20 letih ustrelili v Mariboru na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Kasneje je zaradi svojih zaslug postala narodna herojinja. Danes se po njej imenuje tudi Osnovna šola Slave Klavore v Mariboru, nekdaj pa se je tako imenovala tudi mariborska krajevna skupnost.

Na današnji dan leta 1876 se je na Vrhniki rodil pesnik, pisatelj in dramatik Ivan Cankar. S šestimi leti je začel obiskovati osnovno šolo na Vrhniki, pri osmih pa ljubljansko realko, kjer se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga in navezal stike z Josipom Murnom, Dragotinom Kettejem in Otonom Župančičem. Sprva je pisal pesmi - njegova zbirka Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti, ki sta izšli leta 1899, pomenita uvod v slovensko moderno. Cankar se je pozneje posvetil predvsem prozi in dramatiki. Njegova številna prozna dela – npr. Hlapec Jernej, Hiša Marije Pomočnice, Podobe iz sanj in Bela krizantema – prikazujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. Leta 1902 je izšel njegov roman Na klancu, ki ga je posvetil svoji materi – v njem je upodobil njeno življenje, družino in svojo mladost. Bil je tudi izreden mojster črtic in najpomembnejši slovenski dramatik. Njegove drame Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor in Pohujšanje v dolini šentflorjanski sodijo v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti. Skoraj vse življenje je živel v sporu s slovensko družbo, njeno politiko, nemoralo in lažnimi literati. Po predavanju Slovenci in Jugoslovani so ga zaradi politično sumljivega vedenja leta 1913 najprej zaprli za en teden, 23. avgusta 1914 pa so ga ponovno aretirali in ga dali zapreti na Ljubljanski grad do 9. oktobra istega leta. Svojo izkušnjo zaporne kazni je opisal v črtici Sence. Umrl je 11. decembra 1918, pokopan pa je s sodobniki slovenske moderne na Žalah.

Danes je dan praznovanja za Ljubljano, Evropo in svet.
Na današnji dan leta 1945 so namreč zavezniške sile razglasile zmago nad fašizmom in nacizmom v Evropi ter s tem konec 2. svetovne vojne na tem delu sveta. Zmago v Evropi so proglasili dan po tem, ko je vodstvo nemške vojske podpisalo brezpogojno predajo, ki je veljalo za vse nemške enote po celem svetu. Na današnji dan je pri Topolščici predajo podpisal tudi general Alexander Löhr, poveljnik nemških okupacijskih enot na naših tleh. Vendar se s tem boji še niso povsem končali, saj so se okupatorske in kolaborantske enote, skupaj z nekaterimi civilisti, začele umikati proti Avstriji, kjer bi se lahko predale enotam zahodnih zaveznikov.
Istega dne, kot je bila razglašena zmaga v Evropi in so se predale okupacijske sile, je bila osvobojena tudi naša prestolnica. Po nekaj dneh hudih bojev, zadnji nemški odpor je bil strt 9. maja ob 3.00 uri zjutraj, sta sirena na glavnem kolodvoru in slovenska trobojnica na Ljubljanskem gradu oznanili osvoboditev prestolnice. Tistega jutra so veseli dan oznanjali tudi vsi ljubljanski cerkveni zvonovi in prvič se je oglasila znamenita kukavica radijske postaje Radio svobodna Ljubljana.
Pet let po osvoboditvi Evrope pa je francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal združevanje evropskih držav v gospodarsko skupnost. Schumanova ideja o združeni Evropi, ki se je začela z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo, se je do danes razvila v Evropsko unijo, katere članica je tudi Slovenija.
Kljub dežju vsem želimo prijetno praznovanje današnjega zgodovinsko pomembnega dne in vas vabimo na Ljubljanski grad, kjer si lahko na stalni razstavi Slovenska zgodovina ogledate pot, ki jo je Slovenija prehodila od osvoboditve izpod okupatorja do članstva v Evropski uniji.

Po smrti dolgoletnega voditelja Josipa Broza Tita leta 1980, so se med bratskimi narodi skupne države začele kazati razpoke v odnosih. Vedno več društev v Sloveniji je začelo izražati zahteve po liberalizaciji, demokratizaciji in pluralizaciji političnega prostora ter politično suverenost Slovenije. Centralna oblast v Beogradu si je medtem prizadevala obdržati vse vzvode političnega odločanja v svojih rokah. V ta namen so v političnem in vojaškem vodstvu SFRJ pripravili načrte za politično in vojaško posredovanje v posameznih republikah. V Sloveniji so nameravali aretirati vodstvo mladinske politične organizacije, prav tako pa je vojska imela pripravljene načrte za posredovanje. Do teh načrtov so se dokopali tudi novinarji tednika Mladina in jih objavili v eni izmed svojih številk. Jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe so kmalu po objavi aretirale novinarje Mladine, Janeza Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla ter pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Aretacija in kasnejše sojenje pred vojaškim sodiščem sta sprožila afero JBTZ, ki je privedla do ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic in množičnih zborovanj v podporo obtoženi četverici. Vsi štirje aretirani so bili pred vojaškim sodiščem spoznani za krive in obsojeni na zaporne kazni.

Na današnji dan se je leta 1792 v Vodmatu pri Ljubljani rodil slovenski pisatelj, pesnik in duhovnik Janez Cigler. Nam je najbolj poznan kot pisec prve slovenske povesti z naslovom Sreča v nesreči (1836), drugače pa je ustvarjal še nabožne spise in spise za cerkveno rabo, ter druge povesti. Šolanje je začel leta 1804 v Ljubljani in po desetih letih je končal že bogoslovje. Ker pa je bil 1814 premlad za posvetitev je najprej opravljal delo domačega učitelja. Ob posvetitvi 1815 je takoj pričel z delom kaplana v Kolovratu, Dobu, Škocijanu na Dobravi , Šempetru v Ljubljani in v Dolenjskih Toplicah. Leta 1823 je na Ljubljanskem gradu postal kaznilniški kurat vse do leta 1832. Med svojim delom na Ljubljanskem gradu se je Cigler naučil italijanščine in se hkrati navzel nekaterih pogledov in misli, ki v tistem času niso bile najbolj spoštovane. S tem je pridobil nenaklonjenost oblasti, ki so mu onemogočile poklicno napredovanje. Zato je moral od leta 1832 pa vse do smrti (1867) ostati na župniji v Višji Gori, kjer je danes tudi pokopan.

Na današnji dan leta 1768 se je rodil slovenski (koroški) pesnik, dramatik in bukovnik Andrej Šuster. O njegovi mladosti je malo znanega, a ker je živel ob narodnostni meji, se je dobro naučil obeh jezikov. Pri 25 letih je prevzel domačo kmetijo, vendar se je le deloma ukvarjal s kmetovanjem, saj je delal na tiskanju, razpečevanju svojih in tujih knjig, katere je razvažal in prodajal. Prav tako je imel preprosto tiskarno na kmetiji, s katero je tiskal svoja dela. Zaradi prijateljeve prijave so mu zaplenili knjige in tiskarno, menda naj bi bil tudi v zaporu. Umrl je leta 1825.
Šuster je med Korošci prirejal svoje predstave in med rojaki budil narodno zavest. Pisal je v bohoričici, v svojem domačem narečju (mešanica rožanske in ziljske govorice). Sčasoma se je odmaknil od domačega govora in se približal knjižnemu slovenskemu, ker njegova besedila niso nastajala samostojno, ampak v večji ali manjši odvisnosti od slovenskih in nemških predlogov. Šusterjeva najpomembnejša dela so: Zber petih različnih pesnitev, Marijin pasijon, Svovenji OBAC in Izgubljeni sin.

5. maja 1930 se je v Ljubljani rodil glasbenik in pravnik Ati Soss. Ati Soss predstavlja, skupaj z Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom in Mojmirjem Sepetom, enega od stebrov slovenskega povojnega jazza. Njegovo rojstno ime je bilo Karel, vendar ga njegov bratranec, prav tako izvrsten glasbenik Mik Soss ni znal pravilno izgovoriti, zato so ga začeli klicati Ati, po imenu, s katerim je postal slaven jazz glasbenik. Bil je eden redkih glasbenikov z dvema diplomama. Poleg diplome iz klarineta na Akademiji za glasbo je na ljubljanski univerzi diplomiral tudi iz prava. V času študija je s svojo glasbo razveseljeval v okvirih študentskega orkestra Veseli berači, ki ga je nekaj časa tudi vodil, Akademskega plesnega orkestra in orkestra Ad hoc. Po končanem študiju je za eno leto odšel v Francijo, da bi se izpopolnil v igranju klarineta in saksofona. Tam se je pridružil različnim glasbenikom in zasedbam. Leta 1950 se je vrnil v Ljubljano in se pridružil Plesnemu orkestru Radia Ljubljana (danes Big Band RTV Slovenija), kjer je bil prvi alt saksofonist in solist. Sodeloval je tudi v drugih radijskih in jazz ansamblih. V 60. letih se je lotil tudi komponiranja za skupine, v katerih je deloval. Njegov avtorski opus obsega približno 400 skladb, ki jih je napisal na besedila najboljših tekstopiscev njegove dobe in so jih izvajali najlepši glasovi Slovenske popevke. Med njegove največje hite za Slovensko popevko spadajo Ura brez kazalcev, Včeraj, danes, jutri, Lonec brez medu in V Ljubljano. Ob njegovi smrti po bolezni, leta 1986, je slovenska jazz scena izgubila svetlo zvezdo in legendo.

Na današnji dan leta 1879 se je rodil slovenski pesnik, dramatik in pisatelj Cvetko (Florijan) Golar. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je spoznal Otona Župančiča in Josipa Murna, s katerim sta prebivala v ljubljanski Cukrarni. Ker Golar ni dokončal gimnazije se je preselil v Zagreb in postal urednik dijaškega lista Nova nada. V času prve svetovne vojne je služboval kot vojak v zaledju. Svoja mladostna leta je preživel bohemsko, svoje finančne težave je reševal z novinarskim delom. Živel je v Ljubljani in Celju, a se je ustalil v Ljutomerju, kjer se je ukvarjal s čebelarstvom in sadjarstvom. Umrl je leta 1965.
Golar je pisal novele, dramske igre, pesmi, urejal je tudi časopise in almanahe, prav tako je prevajal iz ruščine, nemščine in hrvaščine. Osrednja Golarjeva poezija je zbrana v dveh knjigah: Pisano polje in Rožni grm. Piše o človeku, spojenem z naravo, kmečki preteklosti in običajih ter o trpljenju sodobnega delavca in o okrutnosti vojne. Leta 1924 se je Golar lotil dramatike, pisal je o ljubezenskih zapletih postavljenih v gorenjsko kmečko okolje. Vdova Rošlinka je njegova najbolj znana in največkrat uprizorjena veseloigra.

Want your school to be the top-listed School/college in Ljubljana?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Location

Category

Address


Grajska Planota 1
Ljubljana
1000
Other Education in Ljubljana (show all)
Tento Tento
Savska Cesta 6a
Ljubljana, 1000

Vsem operativnim gasilcem, ki si želijo preveriti, ali izpopolniti svoje znanje in veščine v gašenju notranjih požarov

NirvanaFitness NirvanaFitness
Strossmayerjeva 16
Ljubljana, 1000

NirvanaFitness® is a unique blend of uplifting positive music beat, simple to follow stretching and toning exercises and rhythmic breathing.

Akvarel Arhitekti Akvarel Arhitekti
Prijateljeva 30
Ljubljana, 1000

Arhitekturno in urbanistično projektiranje, tečaj arhitekturnega risanja, oblikovanje.

Prvomajska šola DPU Prvomajska šola DPU
Menza Pri Koritu In [A] Infoshop, AKC Metelkova
Ljubljana, 1000

Prvomajska šola DPU, 26. - 29. april 2012, Ljubljana.

MIC SIC Ljubljana MIC SIC Ljubljana
Ptujska Ulica 6
Ljubljana, 1000

Izobraževanje odraslih, tečaji in usposabljanja.

Tara Yoga Center Ljubljana Tara Yoga Center Ljubljana
Štihova 17
Ljubljana, 1000

Tara Yoga Center (TYC) Ljubljana je podružnica Bihar School of Yoga (BSY), Mungher, India in je edini legalni zastopnik njenega programa v Sloveniji.

Frižider Frižider
Večna Pot 113
Ljubljana, 1000

Makerspace na UL FRI. Kjer se nič ne pokvari.

Elite izobraževanje Elite izobraževanje
Verovškova 41
Ljubljana, 1000

V našem podjetju že vrsto let oblikujemo in vodimo programe dopolnilnega izobraževanja odraslih. Rdeča nit vseh programov je učinkovita komunikacija.

TWIN Turistična agencija. TWIN Turistična agencija.
Zemljemerska Ul. 12
Ljubljana, 1000

TwIn Zemljemerska ulica 12 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 280 28 20 Fax: 01/ 280 28 26 Gsm: 040 187830 Gsm: 051 630 143

Prehranski svetovalec FZS Prehranski svetovalec FZS
Cesta 24. Junija 23
Ljubljana, 1000

Si želite tudi vi postati prehranski svetovalec in s svojim znanjem pomagati tako sebi kot tudi drugim? Pridružite se nam www.prehranski-svetovalec-fzs.si

Hiška Smeha - varstvo otrok Hiška Smeha - varstvo otrok
Vižmarje, Tacenska 12
Ljubljana, 1000

Angleški jezikovni atelje Angleški jezikovni atelje
Dimičeva 12
Ljubljana

Telefon: 031 405 197. Elektronska pošta: [email protected]