Kvarkadabra

Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel.

Zakaj elektrone narišemo kot kroglice, kaj pa, če so podobni krompirju? Ali lahko svetloba kaj premakne? Kako naj vem, ali sem opazil NLP? Ali ima čas hitrost? Kaj dokazuje, da se svetloba ne stara? Zakaj nogometna žoga v zraku nenadoma spremeni smer? Zakaj nas bolj zebe, če stojimo na vetru? To so le nekatera izmed številnih vprašanj, ki jih radovedneži vsak dan naslavljajo na skupino ustvarjalcev spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Vsi odgovori se sicer skrivajo za besedami, kot so fizika, matematika, kemija, ki marsikomu poženejo strah v kosti, vendar pa se Kvarkadabra "bavbava" loteva na čisto drugačen, prijazen način.

Mission: Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

arrs.si

ARRS - Novice, obvestila - Objavljen je Javni natečaj za zasedbo delovnega mesta direktorja ARRS

Iz pogovorov s kolegicami in kolegi sklepam, da je znanost v Sloveniji prav zdaj pred zelo pomembno odločitvijo, ki bo močno zaznamovala njen nadaljnji razvoj.

Nedavno smo dobili nov znanstveni svet ARRS, ki nas navdaja z optimizmom in upanjem, da so reforme morda možne.

Zato je zdaj zelo pomembno, da tudi mesto direktorja ARRS prevzame oseba, ki bo imela jasno vizijo razvoja znanosti v Sloveniji in bo hkrati tudi čim bolj neodvisna od pri nas zelo močnih interesnih skupin, ki dejansko vladajo v znanosti.

Vse bi vas zato pozval, da premislite, če poznate koga, ki bi znal po vašem mnenju dobro voditi Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Navdušite ga ali jo za kandidaturo! Rok za oddajo vlog se izteče 7. 9. 2020, tako da je časa še nekaj tednov.

Upamo lahko, da bomo dobili čim več dobrih kandidatov in kandidatk z jasnimi vizijami razvoja znanosti. Še pred glasovanjem upravnega odbora ARRS, ki po pravilih izbira direktorja, bomo sredi septembra kandidate in kandidatke soočili na javni predstavitvi, ki jo bomo organizirali v okviru Združenja znanstvenih novinarjev Slovenije.

Sašo

arrs.si Na podlagi 19. in 21. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002 in nasl.), 18. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2002 in nasl.), 20. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list R...

zurnal24.si

Aktualne novice - Žurnal24

No lepo! Na MIZŠ pravijo, da so se "razmere spremenile, zato so potrebne določene prilagoditve."

Kako so te "prilagoditve" videti v praksi?

Tisti v slovenski znanosti, ki se itak že kopajo v javnem denarju in so vseskozi pri koritu, si bodo sedaj za svoje domnevno "raziskovanje covid-19" razdelili še dodatne tri in pol milijone evrov, drugim, ki niso pri koritu in nimajo zvez, pa so "zaradi korone" že drastično zmanjšali financiranje.

Zelo ameriško: vzemimo tistim, ki nimajo skoraj nič, da bodo imeli bogati še več!

"A očitno se je zategovanje pasov, vsaj na področju znanosti, že začelo. Sodeč po zapisu na svojem twitter profilu je projekt Kvarkadabra, ki je namenjen popularizaciji znanosti, med prvimi občutil posledice novih razmer. Projekt sicer obsega časopis, spletne strani, predavanja, forum in blog, poleg tega so ustvarjalci izdali tudi nekaj knjig.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so z zapisom ustvarjalcev, ki tudi po njihovih besedah pomembno prispevajo k promociji znanosti, seznanjeni. "Dejstvo je, da so se razmere spremenile, zato so potrebne določene prilagoditve," pojasnjujejo za Žurnal24.

Eden od mehanizmov podpore društvom in ostalim, ki skrbijo za promocijo znanosti, je namreč tudi javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini in povezovanje znanstvenih dosežkov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je letos z omenjenim razpisom za promocijo znanosti na voljo nekaj manj sredstev v primerjavi z letom 2019 (v 2020 190 tisoč evrov, v letu 2019 205 tisoč evrov)."

Več na: https://www.zurnal24.si/slovenija/na-ministrstvih-ze-zategujejo-pasove-351464 - www.zurnal24.si

zurnal24.si Zdravje Covid-19: Iz te države smo uvozili največ okužb Če je bilo na začetku največ uvoženih primerov iz države s t. i. rdečega seznama (Bosna in Hercegovina, Srbija), danes zaradi obvezne karantene ni ...

amazon.com

How Old is Time?: Short Stories from Science, History and Philosophy

Če kdo morda na svoji Kindle tablici ali telefonu še nima knjige *How Old is Time? - Short Stories from Science, History and Philosophy*, je danes za počitniško branje akcijsko dostopna po zelo ugodni ceni $0.00!

https://www.amazon.com/dp/B07DZNKQN2
https://saso-dolenc.com/how-old-is-time

Knjiga bo kratek čas na voljo brezplačno tudi kot zahvala vsem, ki ste se res množično odzvali in podprli Kvarkadabro: kvarkadabra.net/podpri/

amazon.com How Old is Time?: Short Stories from Science, History and Philosophy

kvarkadabra.net

Javna agencija ali bankomat za izbrance?

Res sem vesel množičnega odziva na sestavek o metodah delovanja ARRS, ki sem ga objavil v Delu in na Kvarkadabri pred tednom dni. Posredno ali neposredno se mi je oglasilo veliko znanstvenic in znanstvenikov, tudi z visokih položajev v našem akademskem svetu, ki se zelo strinjajo z vsem zapisanim!

Prav tako mi zelo veliko pomeni izražena podpora Kvarkadabri v obliki donacij in pohval, ki prihajajo zadnje dni. Prvič sem dobil občutek, da bi dejavnosti Kvarkadabre mnogi med vami resnično pogrešali, če bi zaradi neprestanih težav, s katerimi se soočamo, prenehali z delovanjem.

Veseli me tudi, da se vedno bolj širi zavedanje, da se kvalitetno "tolmačenje znanosti" ne zgodi kar samo od sebe, ampak je potrebnega veliko znanja, časa in trdega dela. Da se bo lahko ta, za delovanje demokratične družbe brez dvoma zelo pomembna dejavnost, še naprej razvijala, moramo poskrbeti, da bo zanjo v našem znanstveno-akademskem svetu tudi ustrezno sistemsko poskrbljeno. Zaenkrat žal (še) ni!

Sašo

kvarkadabra.net Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

Hvala za podporo Kvarkadabri!

Najlepša hvala za podporo!

Zelo nas veseli, da radi prebirate zgodbe o znanosti v naših knjigah in na spletni strani, poslušate podkast "Od genov do zvezd" in cenite pristop k tolmačenju znanosti, kot ga pri Kvarkadabri gojimo že dve desetletji. Hvala!

klik.kvarkadabra.net/paypal
kvarkadabra.net/podpri/

kvarkadabra.net

Podprite Kvarkadabro • Kvarkadabra

Država je pravkar drastično zmanjšala že tako skromno financiranje Kvarkadabre preko edinega javnega razpisa, ki podpira dejavnosti »promocije znanosti«! Pojasnila, zakaj je do takšne odločitve prišlo, nimamo.

Da bomo lahko pri Kvarkadabri še naprej pripovedovali zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način, tolmačili znanost in hkrati opozarjali na lažno oziroma slabo znanost, vas prosimo za pomoč!

Po svojih zmožnostih nam lahko pomagate na več načinov:
- z izraženo javno podporo,
- s pozivom odgovornim na MIZŠ in ARRS,
- z donacijo 0,5 % dohodnine,
- z individualno denarno donacijo,
- s priporočilom podjetju ali inštitutu, da z nami sklene donatorsko ali sponzorsko pogodbo.

Dobra znanost se zaveda pomena dobre komunikacije znanosti, slaba znanost pa si kvalitetnega znanstvenega novinarstva in komuniciranja znanja ne želi!

kvarkadabra.net/podpri/

kvarkadabra.net Kvarkadabra je neodvisen in neprofiten projekt, ki ga lahko z donacijo dela svoje dohodnine podprete tudi bralke in bralci. Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način. Zakaj Kvarkadabro podpreti z donacijo? Prepričani smo, da znanost ni skrivna umetnost, ki je do...

kvarkadabra.net

Javna agencija ali bankomat za izbrance?

Najprej pomisli, kje v domačih medijih izveš kaj o znanosti? Nato preberi, kako ARRS razdeljuje denar za komuniciranje znanosti.

»Največji dobitniki javnega denarja imajo v razpisu kar svoje stalne predalčke, v katere lahko kandidirajo le oni.«

https://kvarkadabra.net/2020/07/bankomat-arrs/

kvarkadabra.net Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

delo.si

Javna agencija ali bankomat za izbrance?

»Največji dobitniki javnega denarja imajo v razpisu kar svoje stalne predalčke, v katere lahko kandidirajo le oni in nihče drug.«

delo.si Na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše »promocije«...

kvarkadabra.net

Kdo se boji dobrih projektov?

Ana Liza von Edelstein, ki v seriji sestavkov predstavlja manj znane vidike slovenskega znanstveno-raziskovalnega sistema, v novem zapisu ugotavlja, da vzame pisanje 15-stranskega projekta povprečnemu raziskovalcu dober mesec časa, a mu tudi vrhunska ocena in celo najbolje ocenjen projekt na področju ne zagotavljata financiranja. Zaradi tega meni, da bi lahko razmislili o zmanjšanju zahtevanega obsega prijavne vloge. V razmislek predlaga uvedbo 5-stranskih projektnih vlog za sofinanciranje projektov ARRS.

kvarkadabra.net Pisanje 15-stranskega projekta vzame povprečnemu raziskovalcu dober mesec časa, a mu tudi vrhunska ocena ter celo najbolje ocenjen projekt na področju ne zagotavljata financiranja. Zaradi tega menim, da bi lahko razmislili o zmanjšanju zahtevanega obsega prijavne vloge.

kvarkadabra.net

O tihih prenašalcih in iskanju cepiva

Več kot 150 verzij cepiva, ki jih trenutno po svetu razvijajo za spopad z novim koronavirusom, lahko razdelimo v tri večje skupine. Pri cepivih prve generacije v telo vbrizgajo oslabljen virus. Po tem principu delujejo cepiva za otroško paralizo, ošpice, mumps, rdečke in gripo. Gre za najbolj razširjeno in preizkušeno metodo izdelave cepiva, ki pa je dokaj počasna, saj morajo viruse najprej namnožiti v kokošjih jajcih, jih očistiti, oslabiti in nato pripraviti učinkovino za vnos v telo.

V drugo generacijo spadajo cepiva, pri katerih v telo ne vbrizgajo oslabljenega virusa, ampak le del njegove ovojnice, ki je zanj najbolj značilen in za katerega imunski sistem nato razvije protitelesa. Vendar je treba tudi dele virusa nekje izdelati in jih nato pripraviti za vnos v telo. Po tej metodi že izdelujejo cepiva za hepatitis B in oslovski kašelj.

Na voljo pa je tudi povsem nova metoda za razvoj cepiva, pri kateri v telo ne vbrizgajo virusa, ampak le informacijo za njegovo izdelavo. Pri cepivih tretje generacije vnesejo v telo le genetski zapis, tako da človeške celice same izdelajo del virusa in ga predstavijo na svoji površini, kar nato povzroči nastanek protiteles. Po tej najnovejši metodi niso do sedaj izdelali še nobenega cepiva, ki bi že imelo dovoljenje za uporabo na ljudeh. Prav iz te skupine je večina cepiv za novi koronavirus, ki so trenutno najdlje v razvoju.

kvarkadabra.net V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

dnevnik.si

Tik pred zdajci izbrani znanstveniki, ki bodo bedeli nad milijoni

"Člani republiškega sveta za znanost in tehnologijo (SZT) so v petek izvolili šest novih predstavnikov znanosti, ki jih predlagajo za imenovanje v znanstveni svet agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). ...

Izbrani predstavniki posameznih znanstvenih ved so fizik Peter Križan z Instituta Jožefa Stefana in ljubljanske univerze za področje naravoslovja, inženir kemije Željko Knez z mariborske univerze za področje tehniških ved, biokemik Janko Kos z ljubljanske univerze za biotehniške vede, zdravnica Ksenija Geršak z ljubljanske univerze za področje medicine, ekonomist Miha Škerlavaj z ljubljanske univerze za družboslovne vede in filozofinja Alenka Zupančič Žerdin z ZRC SAZU za področje humanističnih ved."

dnevnik.si Svet za znanost in tehnologijo je tik pred zdajci izbral kandidate za člane znanstvenega sveta Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Kdo so člani tega organa, je pomembno, saj sodelujejo pri razdeljevanju 180 milijonov evrov, ki so na leto namenjeni slovenski znanosti. Nov mandat naj bi za...

kvarkadabra.net

Lepo je v naši domovini biti vodja programske skupine

Iz novega zapisa Ane Lize von Edelstein, ki v seriji sestavkov predstavlja manj znane vidike slovenskega znanstveno-raziskovalnega sistema:

" ... Da sistem v Sloveniji močno favorizira ozko skupino uveljavljenih izkušenih raziskovalcev je razvidno tudi iz podatka, da sta raziskovalca, ki sta dobila v zadnjem petletnem obdobju štiri projekte, povezana z odločevalskimi funkcijami, ki bdijo nad podeljevanjem znanstveno-raziskovalnih sredstev. Eden je član Znanstvenoraziskovalnega sveta ved, ki je stalno strokovno telo ARRS, drugi pa je član programske skupine, katere vodja je eden izmed šestih članov Znanstvenega sveta ARRS. Verjetno tudi to ni presenetljivo, saj naj bi bili člani Znanstvenega sveta ugledni in uveljavljeni raziskovalci, ki izkazujejo nadpovprečne rezultate na svojem raziskovalnem področju. Vseeno pa se sprašujem, če ne gre v tem primeru za jasen konflikt interesov? Zato predlagam spremembo aktov, ki urejajo članstvo v odločevalskih telesih tako, da se umakne senca dvoma, ki že dolgo časa vztraja nad neodvisnim in transparentnim podeljevanjem raziskovalnega denarja.”

Kdo je Ana Liza?

Ana Liza von Edelstein se je po končanem študiju idealizma odločila sprejeti ponujeno mesto MR, saj si je s tem zagotovila vsaj štiriletno službo. Doktorat znanosti je pridobila leta 2018. Zahvaljujoč udeležbi na več regionalnih srečanjih Alpe-Adria ter petih samostojnih objavah v Acti Idealistici Slovenici je sedaj vodja dveh bilateralnih projektov. S prijavo na vedi realizma, kjer je ponavadi manj prijav, je uspela pridobiti tudi svoj lasten podoktorski projekt. Tako sedaj preučuje stanje mladih v znanosti, trende financiranja za raziskave in razvoj v Sloveniji kot tudi v drugih primerljivih evropskih državah ter se sprašuje o tem, kaj definira dobrega raziskovalca. Zaveda se pomena dobre znanstvene komunikacije, zato se je rezultate svojega podoktorskega projekta odločila objaviti tudi v obliki poljudnoznanstvenih prispevkov. Z njimi želi predvsem akademski, pa tudi širši javnosti predstaviti manj znane vidike slovenskega znanstveno-raziskovalnega sistema. Upa, da bo s tem odprla nove iztočnice za javno razpravo in spodbudila odločevalce s področja znanstveno-raziskovalne politike h konstruktivnim reformam.

kvarkadabra.net Odločila sem se primerjati uspešnost raziskovalcev pri pridobivanju (so)financiranja projektov s strani ARRS v zadnjih petih letih, pri čemer sem se osredotočila na primerjavo raziskovalcev, ki so vodje programskih skupin in tistih raziskovalcev, ki to niso.

Slovenska astronomska revija Spika

‼OBVESTILO‼ Jutri zjutraj lahko v jutranji zarji opazujete komet viden na proste oči. Komet je trenutno verjetno nekje na vrhuncu svojega sija! S terena poroča Stojan Golob "skrajno desno Venera v Hijadah in na vrhu fotke nad kometom zvezda Kapela ter druge zvezde ozvezdja Voznika (Auriga)"

kvarkadabra.net

Opeklinska kirurginja Zora Janžekovič

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu. Zora Janžekovič, ki je v visoki starosti umrla leta 2015, je velika zvezda svetovne medicinske znanosti. Čeprav je do svojih izjemnih spoznanj prišla med delom v eni od slovenskih bolnišnic, je pri nas še vedno ne pozna skorajda nihče.

S trdim delom, pogumom in vztrajnostjo je dokazala, da je mogoče doseči pomembna spoznanja in spremeniti ustaljeno miselnost stroke tudi z zavzetim delom v slabo opremljenih prostorih skorajda brez sredstev in pomoči. Zora Janžekovič je v letih od 1968 do 1984 na opeklinskem oddelku mariborske bolnišnice gostila več kot 200 vodilnih kirurgov z vsega sveta, ki so se prišli učit njene izjemno uspešne nove metode zdravljenja hudih opeklin.

O njeni pomembnosti za razvoj medicine priča podatek, da v učbenikih kirurgije ni navedena le z imenom, ampak tudi s fotografijo, medicinska spletna revija Medscape, ki jo redno spremljajo zdravniki z vsega sveta, pa jo je uvrstila na seznam 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja.

kvarkadabra.net Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Nobel Prize

#OnThisDay in 1903, Marie Skłodowska Curie defends her doctoral thesis on radioactive substances at Université de la Sorbonne in Paris – becoming the first woman in France to receive a doctoral degree.

The examination committee expressed the opinion that Curie's findings, including the determination of radium’s atomic weight, represented the greatest scientific contribution ever made in a doctoral thesis.

In the committee’s three members were two future Nobel Laureates: Gabriel Lippmann (Physics 1908) and Henri Moissan (Chemistry 1906).

Thesis cover: Recherches sur les substances radioactives (Research on Radioactive Substances), 1903.

kvarkadabra.net

Kdo ima največje možnosti za uspeh na razpisu ARRS?

Nova sodelavka Kvarkadabre Ana Liza von Edelstein bo objavljala krajša besedila, v katerih bo analizirala manj znane vidike slovenskega znanstveno-raziskovalnega sistema. V prvem zapisu si zastavlja naslednje vprašanje: kdo ima na letošnjem razpisu za projekte ARRS največje možnosti za uspeh?

Kdo je Ana Liza?

Ana Liza von Edelstein se je po končanem študiju idealizma odločila sprejeti ponujeno mesto MR, saj si je s tem zagotovila vsaj štiriletno službo. Doktorat znanosti je pridobila leta 2018. Zahvaljujoč udeležbi na več regionalnih srečanjih Alpe-Adria ter petih samostojnih objavah v Acti Idealistici Slovenici je sedaj vodja dveh bilateralnih projektov. S prijavo na vedi realizma, kjer je ponavadi manj prijav, je uspela pridobiti tudi svoj lasten podoktorski projekt. Tako sedaj preučuje stanje mladih v znanosti, trende financiranja za raziskave in razvoj v Sloveniji kot tudi v drugih primerljivih evropskih državah ter se sprašuje o tem, kaj definira dobrega raziskovalca.

Zaveda se pomena dobre znanstvene komunikacije, zato se je rezultate svojega podoktorskega projekta odločila objaviti tudi v obliki poljudnoznanstvenih prispevkov. Z njimi želi predvsem akademski, pa tudi širši javnosti predstaviti manj znane vidike slovenskega znanstveno-raziskovalnega sistema. Upa, da bo s tem odprla nove iztočnice za javno razpravo in spodbudila odločevalce s področja znanstveno-raziskovalne politike h konstruktivnim reformam.

kvarkadabra.net Kako pri nas vrednotimo kakovost raziskovalnega dela ter katere raziskovalce financiramo, se morda najbolj oprijemljivo pozna pri rezultatih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS. Kdo je hipotetični raziskovalec oz. raziskovalka, ki bi imel na letošnjem razpisu najvišje...

Want your school to be the top-listed School/college in Ljubljana?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Videos (show all)

Hvala za podporo Kvarkadabri!
Mladi Albert Einstein
Primož Trubar in prve knjige v slovenščini
Depresivna in nesrečna i-generacija
Kaj je naključnost?
Kaj je blockchain?
Zakaj in kako spimo?
O placebu
Posebnost človeških možganov
Zagovor navidezne enakosti

Location

Category

Website

kvarkadabra.net

Address


Ljubljana
1000
Other Education in Ljubljana (show all)
Vizo Vizo
Parmova 14
Ljubljana, 1000

Zavod za uveljavljanje vizualne kulture VIZO se trudi filmsko kulturo vpeljati v izobraževalne in kulturne ustanove po vsej Sloveniji.

Varuška Živa - varstvo otrok in ustvarjalne ideje za otroke Varuška Živa - varstvo otrok in ustvarjalne ideje za otroke
Reboljeva Ulica 16
Ljubljana, 1000

www.varuska-ziva.si - Dnevno varstvo predšolskih otrok, popoldansko varstvo, likovne delavnice, nočno varstvo, varstvo na porokah...

Študentska borza Študentska borza
Kardeljeva Ploščad 17
Ljubljana, 1000

Akademija Akcija, zavod za aktivni razvoj Akademija Akcija, zavod za aktivni razvoj
Karantanska Cesta 2a, 1230 Domžale
Ljubljana, 1000

Izobraževanja in storitve s področja dobrega počutja. Področja delovanja so tečaji različnih vrst masaž, korporativni velnes in energijske podpore.

Inštitut za mediacijo Concordia Inštitut za mediacijo Concordia
Jarška Cesta 10a
Ljubljana, 1000

Inštitut za mediacijo Concordia Zavod za reševanje sporov, svetovanje, izobraževanje in raziskovanje

Naravni kotiček Naravni kotiček
Brnčičeva 21
Ljubljana, 1000

Dišeča izobraževanja ter negovalne delavnice izdelave naravne kozmetike. Z ljubeznijo do narave. Vabljeni! :)

Šank Pub Šank Pub
Eipprova Ulica 19
Ljubljana, 1000

keep calm and have a beeriliant day! :*

Akademija MP Akademija MP
Vodovodna Cesta 100
Ljubljana, 1000

AKADEMIJA MP... kjer izobražujemo zmagovalce!

Revija Pamfil Revija Pamfil
Ljubljana

Pamfil je poljudno-pravna revija, ki jo izdaja Društvo mladih pravnikov in študentov prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik je Gal Gračanin.

Bodies Revealed Ljubljana Bodies Revealed Ljubljana
Gospodarsko Razstavišče Ljubljana
Ljubljana

Bodies Revealed

Erasmus+ courses by Primera Erasmus+ courses by Primera
Rimska Cesta 6
Ljubljana, 1000

We want to change the world for the better by empowering teachers in inspiring and professional workshops, so they can do their job best.

Ples Srca - Prayer in Movement Ples Srca - Prayer in Movement
Parmova 25
Ljubljana, 1000

Prayer in Movement is inspiring people to consciously dance through life.