Kvarkadabra

Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel. Zakaj elektrone narišemo kot kroglice, kaj pa, če so podobni krompirju?

Ali lahko svetloba kaj premakne? Kako naj vem, ali sem opazil NLP? Ali ima čas hitrost? Kaj dokazuje, da se svetloba ne stara? Zakaj nogometna žoga v zraku nenadoma spremeni smer? Zakaj nas bolj zebe, če stojimo na vetru? To so le nekatera izmed številnih vprašanj, ki jih radovedneži vsak dan naslavljajo na skupino ustvarjalcev spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Vsi odgovori se sicer skrivajo za besedami, kot so fizika, matematika, kemija, ki marsikomu poženejo strah v kosti, vendar pa se Kvarkadabra "bavbava" loteva na čisto drugačen, prijazen način.

Mission: Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Operating as usual

kvarkadabra.net

Znanost v boju z virusom: cepiva, testi in strategije

... Pri cepivih, ki so do sedaj prišla najdlje v razvoju, gre večinoma za povsem nov pristop k cepljenju. Tradicionalno so cepiva temeljila na ideji, da v telo vnesemo dele povzročitelja bolezni, ki so posebej obdelani, da vzbudijo le imunski odziv, ne pa tudi nastanka bolezni. Po novem pristopu v telo ne vnesemo delov povzročitelja bolezni, ampak podatke o zgradbi značilnih delov virusa.

V tovarni cepiv tako ne izdelajo več delov samega virusa, ampak genetske zapise ključnega dela povzročitelja bolezni. To je praviloma značilna beljakovina v ovojnici virusa, s pomočjo katere se veže na človeško celico. Zapis informacije o zgradbi te beljakovine je shranjen v obliki molekule RNK, ki ji, da jo zavarujejo in ji omogočijo, da vstopi v celico, dodajo še lipidno ovojnico.

Ko pride molekula v celico, tam naleti na ribosome, ki so nekakšni celični tiskalniki beljakovin. Za učinkovito delovanje cepiva je pomembno, da je vbrizgana molekula RNK pripravljena tako, da ribosom informacijo, ki je shranjena v njej, brez težav pretvori v beljakovino. Na ta način začnejo v celicah človeškega telesa nastajati značilni deli ovojnice nevarnega virusa, čeprav resničnega virusa (še) ni v bližini. ...

Piše: Sašo Dolenc

https://kvarkadabra.net/2020/11/boj-z-virusom/

kvarkadabra.net Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali s...

kvarkadabra.net

Zakaj znanstveniki molčijo?

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Piše: Sašo Dolenc

https://kvarkadabra.net/2020/11/zakaj-znanstveniki-molcijo/

kvarkadabra.net Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto d...

Slovensko Ljudsko Gledališče Celje

Sašo Dolenc je napisal fantastično knjigo za vse radovedneže OD GENOV DO ZVEZD, ki je opremljena z ilustracijami Igorja Šinkovca. Izdala Cankarjeva založba.
Zgodbo Kako se ljudje razlikujemo od živali bere Jagoda Tovirac. Poglej in prisluhni.🧐🎭
#gledališčecelje #gledališčedoma #virtualnogledališče #zgodba #sašodolenc #odgenovdozvezd #igoršinkovec #ilustracije #cankarjevazaložba #jagodatovirac

kvarkadabra.net

Kdaj smo kužni pri bolezni COVID19?

Prevedli smo shemo, ki nam je lahko v pomoč pri boljšem razumevanju virusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID19. Ob grafu količine virusa v telesu od trenutka okužbe naprej se je verjetno smiselno vprašati, kakšna preventivna navodila bi lahko predlagali na osnovi podatkov, ki prikazujejo obdobja kužnosti?

Jasno je, da v primeru, če zaznamo simptome bolezni (vročina, suh kašelj, utrujenost, boleče grlo, glavobol, izguba okusa ali vonja …) najprej pokličemo osebnega zdravnika, ki nas bo najverjetneje poslal na testiranje in nam svetoval blaženje simptomov v domačem okolju.

A iz grafa lahko razberemo, da smo kužni že dva dni preden zaznamo simptome. Zato je pametno, da že takoj ob simptomih (in ne šele ob potrjenem testu) o morebitni okužbi obvestimo vse, s katerimi smo bili zadnje dva dni v tesnejšem stiku. V ta namen si je med epidemijo pametno beležiti, s kom smo vsak dan v stiku.

Stikom iskreno povemo, da imamo simptome bolezni, kar pomeni, da so bili morda izpostavljeni virusu. Svetujemo jim, da so tudi oni pazljivi na pojav simptomov pri sebi, se striktno držijo vseh ukrepov za preprečevanje širjenje okužb (maske, roke, distanca) in začasno ne obiskujejo starejših. Ko dobimo izvide testa, svoje stike obvestimo o rezultatu, pri čemer jim sporočimo tako pozitiven kot tudi negativen izid testa.

Pametno je tudi, da poskušamo ugotoviti, kje bi se lahko okužili. Predvsem za zadnji teden temeljito razmislimo, če smo bili v kakršnih koli tveganih okoliščinah za okužbo. Recimo, da smo bili dlje časa v slabo prezračevanem prostoru z več ljudmi, med katerimi nekateri niso imeli mask? Morda smo imeli bližnje srečanje s prijateljem/znancem, pri čemer sta se pogovarjala brez maske? Ali smo se udeležili skupinske športne vadbe v zaprtem prostoru? … Ko imamo seznam za okužbo tveganih situacij, začnemo preverjati, če ima morda še kdo, ki je bil takrat zraven, simptome ali celo že rezultat testa. V primeru, da najdemo in potrdimo vir okužbe, vsem udeležencem dogodka sporočimo, da so bili v tveganem stiku.

Zelo priporočljivo je tudi, da uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav, saj lahko z njeno pomočjo ob potrjeni okužbi za dva tedna nazaj o morebitni izpostavljenosti virusu anonimno obvestimo vse svoje stike, tudi tiste, ki jih ne poznamo, a so bili nekaj časa v naši bližini.

https://kvarkadabra.net/2020/10/okuzba-covid19/

kvarkadabra.net Prevedli smo shemo, ki nam je lahko v pomoč pri boljšem razumevanju virusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID19. Na grafu so prikazana obdobja kužnosti in spreminjanje količine virusa v telesu od trenutka okužbe naprej.

kvarkadabra.net

Projekcije razvoja epidemije v Sloveniji

Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je izdelal realistični model socialnega omrežja prebivalcev Slovenije in ga podrobno opisal v članku za revijo PLoS One: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32853292/.

Objavljamo njegovi verjetnostni napovedi razvoja epidemije za dva primera: (1) takoj uvedemo enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi in (2) ne storimo ničesar.

https://kvarkadabra.net/2020/10/projekcije-epidemije/

kvarkadabra.net Primerjava verjetnostne napovedi razvoja epidemije v Sloveniji za primer, če bi takoj uvedli enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi, in če ne storimo ničesar. Avtor napovedi je Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

zsss.si

Zaupanje in strokovnost namesto palice in korenčka – S komunikatorjem znanosti Sašom Dolencem o izbruhu novega koronavirusa

Zaupanje in strokovnost namesto palice in korenčka - intervju za prvo oktobrsko številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS

https://www.zsss.si/zaupanje-in-strokovnost-dolenc-910/

zsss.si Okužbe z novim koronavirusom tudi v Sloveniji naraščajo, zdi se, da je pred vrati je nova razglasitev epidemije, pozimi pa bo tveganje za to in druga podobna obolenja tako ali tako samo še večje. ...

kvarkadabra.net

Matematični modeli širjenja epidemije

Za kaj bi se odločili, če bi vam nekdo ponudil možnost izbire med milijonom evrov takoj in tridesetimi zaporednimi dnevi nakazil, ki bi se začela z enim samim centom, nato pa bi se vsak dan podvojila? Vsi, ki ste vešči matematike, boste znali hitro izračunati, da se bolj splača izbrati zaporedje nakazil, saj boste imeli tako na koncu več kot desetkrat večjo skupno vsoto, kot če bi se odločili za milijon.

Vendar izbira zaporedja nikakor ni očitna in vsakomur razvidna. Zdrava pamet oziroma odločanje po občutku nam v tem primeru ne svetuje, da je bolje izbrati zaporedje. Da se kar najbolj smotrno odločimo, si moramo pomagati z matematičnim izračunom, za kar pa potrebujemo nekaj predznanja.

Zadnje čase se človeštvo pogosto sooča z dilemami, pri katerih najboljša dolgoročna izbira ni očitna na prvi pogled. Če pogledamo skozi okno, učinka podnebnih sprememb ne moremo neposredno zaznati. Šele, ko vremenske podatke za daljše obdobje podrobno analiziramo, lahko opazimo trende njihovega dolgoročnega spreminjanja, prave vzroke za spremembe pa lahko ugotovimo šele z računalniškimi simulacijami.

Podobno je z epidemijo covid-19, pri kateri imamo sicer osnovni uvid v naraščanje okuženosti populacije preko števila vsakodnevno novih pozitivnih na testih, vendar si lahko tudi v tem primeru pravo predstavo o stanju in razsežnosti epidemije ustvarimo šele z natančno analizo podatkov.

...

Piše: Sašo Dolenc

-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

kvarkadabra.net Za kaj bi se odločili, če bi vam nekdo ponudil možnost izbire med milijonom evrov takoj in tridesetimi zaporednimi dnevi nakazil, ki bi se začela z enim samim centom, nato pa bi se vsak dan podvojila?

Nobelovo nagrado za kemijo 2020 sta za odkritje metode CRISPR dobili biokemičarki Jennifer Doudna in Emmanuelle Charpentier.

Več o metodi tule:
https://kvarkadabra.net/2015/07/crispr-biotehnologija-prihodnosti/

BREAKING NEWS
The Royal Swedish Academy of Sciences has decided to award the 2020 Nobel Prize in Chemistry to Emmanuelle Charpentier and Jennifer A. Doudna “for the development of a method for genome editing.”

Emmanuelle Charpentier and Jennifer A. Doudna have discovered one of gene technology’s sharpest tools: the CRISPR/Cas9 genetic scissors. Using these, researchers can change the DNA of animals, plants and microorganisms with extremely high precision. This technology has had a revolutionary impact on the life sciences, is contributing to new cancer therapies and may make the dream of curing inherited diseases come true.

Researchers need to modify genes in cells if they are to find out about life’s inner workings. This used to be time-consuming, difficult and sometimes impossible work. Using the CRISPR/Cas9 genetic scissors, it is now possible to change the code of life over the course of a few weeks.

Since Charpentier and Doudna discovered the CRISPR/Cas9 genetic scissors in 2012 their use has exploded. This tool has contributed to many important discoveries in basic research, and plant researchers have been able to develop crops that withstand mould, pests and drought. In medicine, clinical trials of new cancer therapies are underway, and the dream of being able to cure inherited diseases is about to come true. These genetic scissors have taken the life sciences into a new epoch and, in many ways, are bringing the greatest benefit to humankind.

Press release: https://bit.ly/2Hzxp4h
Popular information: https://bit.ly/3cNgeHJ
Advanced information: https://bit.ly/2HwL3oE

kvarkadabra.net

Mentorica leta 2019 je postala prof. dr. Kristina Sepčić

Mentorica leta 2019 je izmed več kot petdesetih nominirancev s strani več kot sedemdesetih predlagateljev po mnenju petčlanske komisije postala prof. dr. Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. (Na sliki s sodelavcem dr. Matejem Skočajem in doktorsko študentko Anastasijo Panevsko.)

Kristina Sepčić je bila za nagrado predlagana že šestkrat, kar je veliko priznanje njenemu dolgoletnemu izjemnemu mentorskemu delu. Svojim študentom daje svobodo, da lahko razvijejo lastne ideje, hkrati pa jih pri raziskovanju vseskozi podpira in s strokovnimi nasveti usmerja v najbolj smiselno in perspektivno smer. Komisijo za podelitev nagrade je prepričal tudi odnos med mentorico in študentko ter globoko medsebojno spoštovanje. Mentorica je uspela ustvariti produktivno delovno okolje, v katerem se je študentka predlagateljica Anastasija Panevska razvila v uspešno in samostojno znanstvenico.

Finalisti za nagrado Mentor leta 2019 so bili še prof. dr. Andreja Istenič Starčič (Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem), prof. dr. Matej Kristan (Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani), prof. dr. Tomaž Prosen (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Robert Roškar (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani).

Podelitev nagrade Mentor leta 2019 organizira Društvo Mlada akademija.

kvarkadabra.net Mentorica leta 2019 je izmed več kot petdesetih nominirancev s strani več kot sedemdesetih predlagateljev po mnenju petčlanske komisije postala prof. dr. Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

kvarkadabra.net

Kako zaustaviti širjenje virusa?

Virus SARS-CoV-2 se še vedno kar uspešno širi med nami. Številke sicer še niso kritične, vendar obseg aktivnih okužb iz tedna v teden počasi a vztrajno narašča. Zdi se, kot da gledamo ponovitev dogajanja v mesecu marcu, le da se sedaj vse skupaj odvija bistveno počasneje.

Dobra novica je, da smo gostitelji virusa ljudje, zato lahko s svojim vedenjem trend naraščanja števila okuženih spremenimo v trend padanja. Če nam uspe spremembo izvesti v kratkem, lahko padanje pripeljemo do ravni, ko se bomo lahko za novoletne praznike sproščeno družili.

V sestavku bom opisala, kaj lahko vsak izmed nas naredi za dosega tega cilja in zakaj je takšen trud sploh pomemben.

Piše: Zarja Muršič

-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

kvarkadabra.net Virus SARS-CoV-2 se še vedno kar uspešno širi med nami. Številke sicer še niso kritične, vendar obseg aktivnih okužb iz tedna v teden počasi a vztrajno narašča. Zdi se, kot da gledamo ponovitev dogajanja v mesecu marcu, le da se sedaj vse skupaj odvija bistveno počasneje.

kvarkadabra.net

Barve na astronomskih slikah

Barvite podobe vesolja so postale nepogrešljive spremljevalke sodobne astronomije. Zdi se, kot da je vesolje velikanska galerija v kateri odkrivamo spektakularne umetnine. Vedno znova pa se pojavlja vprašanje avtentičnosti posnetkov. So to res prave barve?

Piše astrofizik Jure Japelj

-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

kvarkadabra.net Barvite podobe vesolja so postale nepogrešljive spremljevalke sodobne astronomije. Zdi se, kot da je vesolje velikanska galerija v kateri odkrivamo spektakularne umetnine. Vedno znova pa se pojavlja vprašanje avtentičnosti posnetkov. So to res prave barve?

Zanimiva nova knjiga!

kvarkadabra.net

Samointervju o novem koronavirusu

Samointervju o novem koronavirusu. Piše: Sašo Dolenc.
Skupaj 20 vprašanj in odgovorov.

Na kaj moramo biti pazljivi, ko poslušamo strokovnjake?

Nikakor ne smemo zaupati nekomu zgolj zato, ker je zdravnik, profesor, raziskovalec ali znanstvenik. Preveriti moramo vsaj, ali dejansko govori o področju, za katerega je strokovnjak, oziroma ali mu zaupajo drugi strokovnjaki s področja, o katerem se oglaša. Povsem napačne trditve o novem koronavirusu širi tudi veliko zdravnikov, ki niso strokovnjaki s področja nalezljivih bolezni, zato moramo biti pazljivi do ljudi, ki bi jim v običajnih vsakdanjih situacijah povsem zaupali.

Kako lahko preprečimo širjenje teorij zarote?

Najboljša obramba proti širjenju teorij zarote o novem koronavirusu je dobro komuniciranje inštitucij, za katere se predpostavlja, da imajo zanesljive informacije. Te inštitucije morajo javnost obveščati celostno, jasno, razumljivo in tudi spoštljivo. Če ljudje začutijo, da se jim kaj prikriva ali da jih nekdo namerno zavaja, bodo seveda iskali alternativne vire, da bi izvedeli resnico.

Komu bomo zaupali?

V človeški naravi je, da tistim, ki jih poznamo, bolj zaupamo kot neznancem. Zato je pomembno, da javnost v krizni situaciji obveščajo ljudje, s katerimi publika razvije odnos, ki ne temelji le na strokovni avtoriteti ali funkciji govorca, ampak tudi na povsem osebnem nivoju zaupanja. Pri nas je komuniciranje premalo usmerjeno v izobraževanje javnosti, kar bi omogočilo, da bi se ljudje sami bolj odgovorno obnašali. Žal se uradni govorci še vedno preveč pogosto na javnost naslavljajo, kot da gre za otroke, ki razumejo le logiko palice in korenčka.

Si lahko katero državo vzamemo za zgled?

Glede spopadanja države z epidemijo nam je lahko dober zgled Nova Zelandija. Tam je predsednica vlade že takoj, ko se je začel virus širiti po svetu, ustanovila svetovalno skupino, v kateri niso bili le znanstveniki in zdravniki, ampak tudi strokovnjaki za komuniciranje znanosti. Na začetku se je o virusu vedelo še zelo malo, zato je ta skupina skupaj s predsednico vlade natančno sledila vsem znanstvenim objavam in strokovnim poročilom ter pripravljala strategijo ukrepanja. Kmalu so prišli do zaključka, da ukrepov za zajezitev širjenja virusa v državi ne bodo mogli uresničiti drugače, kot da državljane čim bolj izobrazijo, da se bodo sami obnašali odgovorno. Predsednica vlade je tako z državljani redno komunicirala po najrazličnejših medijih, tudi preko telefonov in družbenih omrežij, in jim poskušala čim bolj jasno predstaviti situacijo, dileme in pomen ukrepov. Strategija se je izkazala za odlično, saj med zimo na južni polobli v Novi Zelandiji kar tri mesece niso imeli novega primera okužbe.

kvarkadabra.net Zapise in izjave, ki sem jih zadnje čase pripravil za različne medije in novinarje, sem zbral in jih preoblikoval v obliko intervjuja, da se lažje berejo.

kvarkadabra.net

Ludwig Wittgenstein: genialen mislec, ki ni sprejemal kompromisov

Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj. Pred odhodom je znana profesorja ene izmed najbolj uglednih univerz na svetu, ki sta bila v komisiji, potrepljal po ramenih in izrekel besede, ki jih verjetno v enaki situaciji ni ponovil nihče: »Ne skrbite, vem, da tega ne boste nikoli razumeli!«

Člana komisije za zagovor, filozofa Bertrand Russell in G. E. Moore, nad nenavadnim dogajanjem nista bila kaj dosti presenečena. V uradno poročilo o poteku zagovora je Moore zapisal naslednji stavek: »Menim, da gre za delo genija; a tudi če sem v zmoti, vsekakor močno presega pogoje za doktorski naziv.«

Skrivnostnemu kandidatu, ki se je požvižgal na akademska pravila, rituale in nazive, je bilo ime Ludwig Wittgenstein. Danes velja za enega najvplivnejših filozofov 20. stoletja, doktorat pa je zagovarjal šele, ko je imel že 40 let. Slabo desetletje prej je objavil edino knjigo, ki je izšla za časa njegovega življenja, in prav to delo je bilo predmet zagovora za pridobitev doktorskega naziva na Univerzi v Cambridgeu.

Piše: Sašo Dolenc

-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

kvarkadabra.net Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa ...

Want your school to be the top-listed School/college in Ljubljana?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Videos (show all)

Hvala za podporo Kvarkadabri!
Mladi Albert Einstein
Primož Trubar in prve knjige v slovenščini
Depresivna in nesrečna i-generacija
Kaj je naključnost?
Kaj je blockchain?
Zakaj in kako spimo?
O placebu
Posebnost človeških možganov
Zagovor navidezne enakosti

Location

Category

Website

kvarkadabra.net
About   Contact   Privacy   FAQ   Login C