Kvarkadabra

Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel.

Zakaj elektrone narišemo kot kroglice, kaj pa, če so podobni krompirju? Ali lahko svetloba kaj premakne? Kako naj vem, ali sem opazil NLP? Ali ima čas hitrost? Kaj dokazuje, da se svetloba ne stara? Zakaj nogometna žoga v zraku nenadoma spremeni smer? Zakaj nas bolj zebe, če stojimo na vetru? To so le nekatera izmed številnih vprašanj, ki jih radovedneži vsak dan naslavljajo na skupino ustvarjalcev spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Vsi odgovori se sicer skrivajo za besedami, kot so fizika, matematika, kemija, ki marsikomu poženejo strah v kosti, vendar pa se Kvarkadabra "bavbava" loteva na čisto drugačen, prijazen način.

Mission: Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Radio Študent

Radio Študent - Znanost je v petek gostil pogovor na temo “Znanstveno novinarstvo v času pandemije novega koronavirusa”. Oddajo sta vodili Zarja Muršič in Ursa Adamic, gosti pa so bili Aleks Jakulin (covid-19.sledilnik.org), Maja Ratej (Val202) in Sašo Dolenc. Posnetek je na voljo na spletni strani RŠ.
https://radiostudent.si/znanost/odprti-termin-za-znanost/preve%C4%8D-znanosti

radiostudent.si

kvarkadabra.net

Poljub gravitacije

Harry Collins je 15. septembra 2015 zvečer prejel elektronsko sporočilo s presenetljivo vsebino: detektorja LIGO naj bi zaznala signal gravitacijskih valov. Kot izkušen član znanstvene kolaboracije LIGO se je na obvestilo odzval z zdravo mero dvoma, vseeno pa je pozorno spremljal nadaljnji razvoj dogodkov. Manj kot 24 ur kasneje se je odločil, da o dogodku, kot so signal poimenovali člani kolaboracije, napiše knjigo. Odkritje z uradnim imenom GW150915 se je v zgodovino vpisalo kot prvi primer neposredne zaznave gravitacijskih valov. ...

Medtem ko so znanstveniki poskušali jeseni 2015 mrzlično ovreči vse dvome o pristnosti dogodka, je Harry Collins opazoval znanstvenike. Collins namreč ni fizik, temveč sociolog. Dinamika v znanstveni skupnosti ga je začela zanimati že v času, ko je Weber svet prepričeval o svoji detekciji valov. Pridružil se je zametku skupine, ki je kasneje tvorila jedro kolaboracije LIGO. Kar malo nenavadno je Collins po 45 letih eden izmed najstarejših in najizkušenejših članov kolaboracije, ki danes šteje preko tisoč članov. Dogajanje znotraj kolaboracije v obdobju petih mesecev med detekcijo dogodka in objavo rezultatov je Collins opisal v knjigi Poljub gravitacije (ang. Gravity’s Kiss).

Piše: Jure Japelj
Astrofizik, trenutno zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

kvarkadabra.net Harry Collins je 15. septembra 2015 zvečer prejel elektronsko sporočilo s presenetljivo vsebino: detektorja LIGO naj bi zaznala signal gravitacijskih valov. Kot izkušen član znanstvene kolaboracije LIGO se je na obvestilo odzval z zdravo mero dvoma, vseeno pa je pozorno spremljal nadaljnji razvo...

kvarkadabra.net

Javno pismo uredništvu Večera

Odgovor urednika Večera na javno pismo:

Spoštovani,

hvala za vaše pismo. Naj vam takoj na začetku povemo, da se novinarji zavedamo, da je naše delo lahko in mora biti podvrženo kritiki, tudi ostri. A v tem primeru se z njo ne strinjamo. Še več: prepričani smo, da je Večer v času nevarnega in visoko nalezljivega novega koronavirusa svoje delo opravljal profesionalno, celovito, strokovno, proaktivno in je bralcem zagotavljal široko paleto informacij, tem, intervjujev, pogledov, komentarjev. Kar je pomembno v demokratični družbi, odprli smo prostor za razpravo o virusu, o katerem nismo vedeli veliko in še danes zdaleč ne vemo vsega. V Večeru so nastopali zelo različni sogovorniki, s katerimi smo epidemijo / pandemijo tematizirali iz zelo različnih zornih kotov. Ne trdimo, da so vse ocene, vsi komentarji točni, a najbrž boste priznali, da se o virusu še danes vsi skušaj z znanostjo in zdravstvom učimo. V ta okvir postavljamo tudi intervju z doktorjema znanosti Andražem Stožerjem in Matjažem Percem.

Kljub vaši kritiki in negiranju njunega dela menimo, da je bil njun prispevek pomemben in vreden javne pozornosti. Kar se novinarskega dela Andreje Kutin, ki je intervju opravila, tiče, enako velja za še kakšen primer, sploh v času, ko so se stvari dnevno spreminjale, si preprosto ne predstavljamo preverjanja vsake raziskave še pri tretjem neodvisnem strokovnjaku, to je preprosto nemogoče, saj je slovenski akademski prostor premajhen, obenem pa najbrž vsebuje tudi kar nekaj sporov z ozadji, ki jih ne poznamo. Kot pravi novinarka Kutin: “Zame so bile vedno relevantne objave v znanstvenih revijah in tako nameravam delati še naprej. Z vsem spoštovanjem, menim, da gre tudi pri vztrajnem preizpraševanju dosežkov dr. Perca za ozadja, ki jih ne poznam dovolj, da bi jih lahko sodila, a hkrati si res ne želim, da se pri tem diskreditira Večer in mene kot novinarko. Tudi sogovornika v intervjuju govorita o tem, da se model ne dela, da zna nekaj česar ne zna, da je robusten in enostaven. Za akademsko razpravo vljudno prosim, da se obrnete na oba znanstvenika, novinarski del posla je bil opravljen korektno, tudi zavajanja bralcev ni bilo, vse kar je navedeno v tekstu drži.”

Za delom novinarke Andreje Kutin trdno stojimo, svojo poznavanje stvari in tem, ki jih obravnava, je že večkrat dokazala in potrdila. Tukaj bomo naredili piko in diskreditacijo zavrnili. Kar pa se tiče presojanja znanstvenega dosežka ali po vašem nedosežka, pa je pravo mesto za razpravo najbrž kje drugje: verjetno že osnovni bonton zahteva, da se z očitki obrnete tudi na člana Univerze v Mariboru. Kot mariborski časnik iz univerzitetnega mesta si bomo prizadevali, da bomo njihovo delo spremljali in tudi kritično obravnavali še naprej.

Želim vam uspešno raziskovanje in delo, prepričan sem, da je bilo in bo še velikokrat opaženo in predstavljeno tudi v Večeru.

Lepo pozdravljam,

Matija Stepišnik
Odgovorni urednik Večera

kvarkadabra.net Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z razisk...

kvarkadabra.net

Javno pismo uredništvu Večera

Bralce Večera bi radi opozorili, da je preprosto delati napovedi, zelo težko pa je narediti napoved, ki ji lahko zaupamo. Znanstveniki so prav zato obsedeni z ocenjevanjem napak svojih izračunov, saj je le napoved z jasnim intervalom zaupanja nekaj vredna.

V obdobju pandemije covid-19 je bila javnost soočena z množico poskusov ekstrapolacije podatkov in z najrazličnejšimi matematičnimi modeli širjenja okužbe. Mnogi fiziki in matematiki so si izdelovali svoje domače programe za analizo podatkov, s katerimi so poskušali iz vsakodnevno objavljenega števila okuženih predvideti, kakšen bo trend naslednje dni.

Raziskava, ki jo izpostavite v intervjuju, je zelo podobna ekstrapolacijam podatkov, ki s(m)o jih doma izdelovali mnogi fiziki. Da bi presegla ljubiteljski nivo, bi morali avtorji oceniti vsaj napako svojih napovedi, prav tako bi morali s kako matematično ali statistično metodo oceniti veljavnost svojega modela, kar je pogoj, da bi ga lahko sploh resno obravnavali.

kvarkadabra.net Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z razisk...

kvarkadabra.net

Rojstvo oddelka za intenzivno nego

Jeseni leta 1952 je bil oddelek 19 bolnišnice za nalezljive bolezni Blegdams v Københavnu natrpan do zadnjega kotička. Na 70 posteljah so ležali hudo bolni otroci, ki jih je napadel virus otroške paralize. Na vratu so imeli v sapnik kirurško vstavljeno cevko, ki je bila na drugi strani povezana z gumijastim balonom ter izmenjevalnikom zraka, povezanim z jeklenko s kisikom. Ob vsaki postelji je sedel študent medicine, ki je vsakih nekaj sekund stisnil balon. Tako je otroku v pljuča potisnil zrak, bogat s kisikom, in ga ohranjal pri življenju, saj večina otrok sama ni bila sposobna dihati. ...

Epidemija otroške paralize leta 1952 na Danskem predstavlja zelo pomemben mejnik v zgodovini medicine, saj je metoda pomožnega dihanja skozi cevko prav takrat postala ena izmed najpomembnejših oblik pomoči hudo bolnim na intenzivnih oddelkih bolnišnic. ... Anesteziolog dr. Bjørn Ibsen je leta 1953 v Københavnu vzpostavil prvi stalni moderni oddelek za intenzivno nego na svetu.

kvarkadabra.net Jeseni leta 1952 je bil oddelek 19 bolnišnice za nalezljive bolezni Blegdams v Københavnu natrpan do zadnjega kotička. Na 70 posteljah so ležali hudo bolni otroci, ki jih je napadel virus otroške paralize.

kvarkadabra.net

Ko izbruhne neznana nova bolezen

Osemindvajsetega februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega 60 bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe.

Na klic se je odzval dr. Carlo Urbani, specialist za nalezljive bolezni, po rodu Italijan in veteran organizacije Zdravniki brez meja, ki je bil leta 1999 kot predsednik italijanske podružnice tega pomembnega zdravniškega združenja celo v delegaciji, ki je prevzela Nobelovo nagrado za mir.

Ko si je Urbani kot uradni predstavnik WHO ogledal pacienta z imenom Johnny Chen, sicer ameriško-kitajskega poslovneža, mu je bilo hitro jasno, da so zadeve zelo resne.

kvarkadabra.net Osemindvajsetega februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega 60 bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe, zato s...

azuravesta.com

Azuravesta Design | COVID-19 Pandemic

Odlična shema odziva telesa na okužbo s koronavirusom! Avtorica je znanstvena ilustratorka Avesta Rastan.

Več o virusu SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19 pa si lahko prebere tule:
kvarkadabra.net/2020/04/covid-19/
kvarkadabra.net/2020/03/koronavirus/

azuravesta.com This poster addresses the pathology of COVID-19 and how it affects the body.

kvarkadabra.net

Kaj se dogaja v telesu med okužbo s koronavirusom?

Zadnje tedne so postale za opis našega odziva na epidemijo koronavirusa vse bolj priljubljene vojaške prispodobe. Virus nekateri opisujejo kot tujo sovražno vojsko, ki vdira na ozemlje naše domovine, zato moramo, da bi vsiljivca porazili ali vsaj izrinili iz države, za bojevanje angažirati vse razpoložljive sile.

Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem. Imunski sistem, ki nas brani pred nevarnimi virusi in bakterijami, deluje namreč po zelo podobnih načelih, kot so značilna za moderne armade.

kvarkadabra.net Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem.

kvarkadabra.net

Trije novi ERC projekti

Na zadnjem razpisu projektov za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) so bili uspešni tudi trije raziskovalci iz Slovenije: Matej Praprotnik s Kemijski inštitut ter Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožef Stefan.

kvarkadabra.net Na zadnjem razpisu projektov za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) so bili uspešni tudi trije raziskovalci iz Slovenije: Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta ter Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožef Stefan.

lacna-bucka.com

Veganski Recepti | Hranilna vrednost | Lačna Bučka

Bralci Kvarkadabre se zavedate pomena izobraževanja iz zanesljivih virov, ki so hkrati razumljivo in zanimivo napisani. Kvarkadabra to počne na področju znanosti, verjetno pa bi vas take informacije zanimale tudi v zvezi z zdravo rastlinsko hrano. Vse to najdete na FB strani in spletni strani Lačna bučka. Vabimo vas, da si ogledate še njihove zelo zanimive in strokovne objave ter jih lajkate in sledite. Avtorja besedil sta farmacevt Samo Kreft in biologinja Darja Kolar.

lacna-bucka.com V blogu Lačna Bučka predstavljamo enostavne in uravnotežene veganske recepte ter analiziramo kakšna je njihova hranilna vrednost in cena.

kvarkadabra.net

Kuga – pandemija črne smrti

V učeni študiji z naslovom Compendium de epidemia per Collegium Facultatis Medicorum Parisius so profesorji z medicinske fakultete na pariški univerzi razlog za kugo zvalili na 20. marec 1345. Na ta dan je bila trojna konjunkcija Saturna, Jupitra in Marsa v 40. stopinji vodnarja, kar očitno ni bilo dobro znamenje. Konjunkcija planetov naj bi povzročila smrtonosno poslabšanje zraka, kar lahko povzroči porušenje harmonije telesnih tekočin. Osrednji nasvet učenih zdravnikov ljudem je bil, naj se izogibajo okuženemu zraku. Ne glede na nenavadno astrološko teorijo, ki se je skrivala zadaj, je bil nasvet učenjakov povsem na mestu.

kvarkadabra.net V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdajkoli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo »črne smrti« lahko neposredn...

vimeo.com

Eksponenta rast in širjenje virusov

Kaj pomeni eksponentno širjenje virusa in zakaj moramo ukrepati danes, ponazorjeno z matematično razlago.

Razlaga eksponentne funkcije in kako osnova eksponenta vpliva na njeno rast. Ponazorjena je širitev virusa COVID-19 v Sloveniji. Prikaz je namenjen matematični…

NOVA l PBS

Dober kratek informativni video o bolezni in njenem širjenju!

What COVID-19 really is, and whether we should be worried.

UPDATE: Preliminary studies suggest the coronavirus spreads from people with no symptoms: https://bit.ly/2w4R7iI, https://bit.ly/2R6eakG, https://bit.ly/2UAqtru. A March 17 study shows the virus can remain viable in aerosols for 3 hours, on cardboard for up to 24 hours, and on plastic and stainless steel for 2 to 3 days: https://bit.ly/2R3jhSK.

val202.rtvslo.si

Okužba se širi eksponentno

Vsak dan šteje! Eksponentna rast je resna zadeva!

val202.rtvslo.si Dr. Andrej Bauer: "Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov, bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih"

kvarkadabra.net

Isaac Newton - prvi fizik ali zadnji čarovnik?

Izolacija pred epidemijo je bila za Newtona priložnost za poglobljeno delo:
“Kmalu po diplomi (bachelor’s degree) leta 1665 so univerzo v Cambridgeu zaradi kuge zaprli za dve leti. Newton se je pred boleznijo umaknil domov na deželo, kjer je lahko v miru študiral. Teh nekaj mesecev v domačem Woolsthropeu je bilo najbolj plodovito obdobje v njegovem življenju, če ne kar v celotni zgodovini fizike (primerjati se ga da samo še z Einsteinovim magičnim letom 1905). Kot je sam kasneje zapisal, je takrat prišel do štirih izmed svojih velikih spoznanj: (1) binomski teorem, (2) infinitezimalni račun, (3) gravitacijski zakon in (4) sestava bele svetlobe."

kvarkadabra.net Isaac Newton se je rodil kot nedonošenček na božični večer leta 1642 (4. januarja 1643 po novem gregorijanskem koledarju) v vasici Woolsthorpe v okrožju Lincolnshire. (Istega leta je po težki bolezni v hišnem priporu v Arcetri pri Firencah umrl Galileo Galilei.) Očeta ni nikoli poznal, saj ...

kvarkadabra.net

Kako koronavirus okuži človeško celico?

Besedilo o delovanju koronavirusa je sedaj razširjeno in dopolnjeno. (piše Sašo Dolenc)

kvarkadabra.net Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmno....

kvarkadabra.net

Kako koronavirus okuži človeško celico?

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo. ...

kvarkadabra.net Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmno....

kvarkadabra.net

Kako deluje imunski sistem?

Nobelov nagrajenec za medicino Peter Medawar je virus opisal kot delec genskega zapisa, ki ga obdajajo slabe novice. … Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost.

(Piše: Sašo Dolenc)

kvarkadabra.net Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro ...

kvarkadabra.net

Kaj se dogaja v naših možganih, ko poslušamo zgodbe?

V večini slovarjev je beseda zgodba opredeljena kot »v celoto povezano zaporedje resničnih ali izmišljenih dogodkov, o katerih nekdo pripoveduje«. Čeprav gre pri mnogih zgodbah res za pripoved o seriji dogodivščin, pa v tej definiciji vseeno manjka nekaj zelo pomembnega. Dobra zgodba namreč pri poslušalcih doseže bistveno več, kot zgolj združi dogodke v celoto.

V možganih poslušalcev se namreč poleg sistema za razumevanje in procesiranje govora ob poskušanju zgodb sproži tudi čustveni odziv. Šele v tem primeru običajno rečemo, da smo slišali dobro zgodbo.

kvarkadabra.net Zakaj si človeški možgani zlahka zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo s pomnjenjem nepovezanih podatkov?

Want your school to be the top-listed School/college in Ljubljana?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Videos (show all)

Mladi Albert Einstein
Primož Trubar in prve knjige v slovenščini
Depresivna in nesrečna i-generacija
Kaj je naključnost?
Kaj je blockchain?
Zakaj in kako spimo?
O placebu
Posebnost človeških možganov
Zagovor navidezne enakosti

Location

Category

Website

kvarkadabra.net

Address


Ljubljana
1000
Other Education in Ljubljana (show all)
Sočutno varstvo otrok Sočutno varstvo otrok
Ljubljana

Socutno varstvo otrok je stran, namenjena vsem, se posebej pa starsem in vsem strokovnim delavcem iz podrocja vzgoje.Tu najdete clanke, informacije&vabila.

Skladateljska delavnica Ljubljana Skladateljska delavnica Ljubljana
Ljubljana

Delavnica, kjer premikamo sive celice, se igramo v glasbenem peskovniku in si ogledujemo svet z ušesi. Kjer pečemo čisto lastno in čisto svežo glasbo!

International Aesthetic Surgery Training Centre International Aesthetic Surgery Training Centre
Periceva 29
Ljubljana, 1000

Specialists and residents in aesthetic plastic surgery are using IASTC preceptorship program to expand their skills and knowledge in aesthetic surgery.

Друштво за српски језик и културу  / Društvo za srbski jezik in kulturo Друштво за српски језик и културу / Društvo za srbski jezik in kulturo
Ljubljana, 1000

Osnovni cilj drušva je očuvanje maternjeg jezika i kulture Srba nastanjenih u Sloveniji, te promovisanje srpskog jezika i pisma među nesrpskim stanovništvom Slovenije.

Excel Olympics Excel Olympics
Ziherlova 4
Ljubljana, 1000

Excel Olympics is a company dedicated to Excel, BI projects and training courses ran by Excel MVP Gašper Kamenšek from Slovenia.

Angleški jezikovni atelje Angleški jezikovni atelje
Dimičeva 12
Ljubljana

Telefon: 031 405 197. Elektronska pošta: [email protected]

ISR - Inštitut za strateške rešitve ISR - Inštitut za strateške rešitve
Parmova Ulica 14
Ljubljana, 1000

Inštitut za strateške rešitve je raziskovalno-svetovalni think-tank s sedežem Ljubljani.

IATEFL Slovenia IATEFL Slovenia
Vegova 4
Ljubljana

Official page of the Slovene Association of Teachers of English IATEFL Slovenia.

Student Info Student Info
Jamova 2
Ljubljana, 1000

Uradna stran študentskega portala Student Info na Facebook-u.

DJ Telovadnica DJ Telovadnica
Slomškova 1
Ljubljana

DJ TELOVADNICA je serija delavnic, ki se že od leta 2014 odvijajo dvakrat mesečno. Namenjenene so vsem, ki bi radi spoznali ali izvedeli kaj več o "DJ veščinah".

Zveza Slovenskih Častnikov/Military Officers Association of Slovenia Zveza Slovenskih Častnikov/Military Officers Association of Slovenia
Leskoškova Cesta 7a
Ljubljana, 1000

ZSČ - Zveza Slovenskih Častnikov MOAS - Military Officers Association of Slovenia

Dijaški dom Vič Ljubljana Dijaški dom Vič Ljubljana
Gerbičeva 51/a , 1000 Ljubljana
Ljubljana, 1000

Uradna stran Dijaškega doma Vič (Ljubljana) http://www.dd-vic.si