Duhovna univerza

Širimo zavest, gojimo srčnost, prebujamo intuicijo, razvijamo ustvarjalnost in delujemo skupaj za prihodnost.

Duhovna univerza je večletni program osebne in duhovne rasti za odrasle. Namenjena je vsem, ne glede na vaš svetovni nazor ali veroizpoved, ki iščete izkušnjo svojega duhovnega jedra in si želite odkriti izvor luči in ljubezni v sebi.

Duhovna univerza

S pomladjo napovedujemo nov program

POTOVANJE K SEBI – 7 POTI DO DUŠE

V življenju je veliko stvari, ki jih moramo narediti. Ena najbolj nujnih – če ne najbolj nujna med njimi, je, da spoznamo sebe in raznolike poti, ki vodijo do sebe. To je dogodivščina brez primere, v kateri spoznavamo značilnosti, lepoto, pa tudi preizkušnje, skrivnosti in zaklade te poti ter pokrajin, prek katerih vodijo.

Vsak ima svojo pot skozi življenje in tudi svojo pot, ki ga vodi k sebi: za umetnika je to pot lepote, znanstvenik se poglablja v matrico stvarstva, nekomu spet je to pot delovanja, drugemu pot srca in ljubezni. Kolikor ljudi, toliko načinov.

Obstajajo posebnosti, a tudi podobnosti poti: kot se nešteto rek zliva v veletok, tako se nešteto poti zliva v eno samo, ki nas vodi od neznanja k znanju, od teme k svetlobi in od smrtnosti v nesmrtnost, kot pravijo stihi starodavne modrosti.

V programu Potovanje k Sebi bomo spoznali 7 poti do duše, o katerih govori ezoterika, modrost duše. Spoznali bomo ne samo, katera nam je najbolj domača, ampak tudi, kako nas lahko vsaka obogati in nam odkrije del spoznanja o nas samih, za katerega morda nismo vedeli, da obstaja. In kako nas, v končni fazi, vse vodijo k spoznanju tiste osebe ali bitja, ki ga morda že dolgo iščemo za kopreno zunanjega videza in minljivosti.

Začetek 23. marca 2020.

֍ ֍ ֍ ֍ ֍ ֍ ֍

Duhovna univerza

S pomladjo napovedujemo nov program

POTOVANJE K SEBI – 7 POTI DO DUŠE

V življenju je veliko stvari, ki jih moramo narediti. Ena najbolj nujnih – če ne najbolj nujna med njimi, je, da spoznamo sebe in raznolike poti, ki vodijo do sebe. To je dogodivščina brez primere, v kateri spoznavamo značilnosti, lepoto, pa tudi preizkušnje, skrivnosti in zaklade te poti ter pokrajin, prek katerih vodijo.

Vsak ima svojo pot skozi življenje in tudi svojo pot, ki ga vodi k sebi: za umetnika je to pot lepote, znanstvenik se poglablja v matrico stvarstva, nekomu spet je to pot delovanja, drugemu pot srca in ljubezni. Kolikor ljudi, toliko načinov.

Obstajajo posebnosti, a tudi podobnosti poti: kot se nešteto rek zliva v veletok, tako se nešteto poti zliva v eno samo, ki nas vodi od neznanja k znanju, od teme k svetlobi in od smrtnosti v nesmrtnost, kot pravijo stihi starodavne modrosti.

V programu Potovanje k Sebi bomo spoznali 7 poti do duše, o katerih govori ezoterika, modrost duše. Spoznali bomo ne samo, katera nam je najbolj domača, ampak tudi, kako nas lahko vsaka obogati in nam odkrije del spoznanja o nas samih, za katerega morda nismo vedeli, da obstaja. In kako nas, v končni fazi, vse vodijo k spoznanju tiste osebe ali bitja, ki ga morda že dolgo iščemo za kopreno zunanjega videza in minljivosti.

Začetek 23. marca 2020.

֍ ֍ ֍ ֍ ֍ ֍ ֍

S pomladjo napovedujemo nov program

POTOVANJE K SEBI – 7 POTI DO DUŠE

V življenju je veliko stvari, ki jih moramo narediti. Ena najbolj nujnih – če ne najbolj nujna med njimi, je, da spoznamo sebe in raznolike poti, ki vodijo do sebe. To je dogodivščina brez primere, v kateri spoznavamo značilnosti, lepoto, pa tudi preizkušnje, skrivnosti in zaklade te poti ter pokrajin, prek katerih vodijo.

Vsak ima svojo pot skozi življenje in tudi svojo pot, ki ga vodi k sebi: za umetnika je to pot lepote, znanstvenik se poglablja v matrico stvarstva, nekomu spet je to pot delovanja, drugemu pot srca in ljubezni. Kolikor ljudi, toliko načinov.

Obstajajo posebnosti, a tudi podobnosti poti: kot se nešteto rek zliva v veletok, tako se nešteto poti zliva v eno samo, ki nas vodi od neznanja k znanju, od teme k svetlobi in od smrtnosti v nesmrtnost, kot pravijo stihi starodavne modrosti.

V programu Potovanje k Sebi bomo spoznali 7 poti do duše, o katerih govori ezoterika, modrost duše. Spoznali bomo ne samo, katera nam je najbolj domača, ampak tudi, kako nas lahko vsaka obogati in nam odkrije del spoznanja o nas samih, za katerega morda nismo vedeli, da obstaja. In kako nas, v končni fazi, vse vodijo k spoznanju tiste osebe ali bitja, ki ga morda že dolgo iščemo za kopreno zunanjega videza in minljivosti.

Začetek 23. marca 2020.

֍ ֍ ֍ ֍ ֍ ֍ ֍

VRATA ZAZNAVE

»Če bi človek očistil vrata zaznave, bi videl vse, kakršno je – neskončno.« Besede Williama Blaka nam sporočajo, da se za omejenostjo, ki ji pravimo zaznava, skriva še mnogo več, kar je vredno odkrivati. Ne zgolj neskončnost, ki je dokaj abstrakten pojem in ne vemo, kaj vse se skriva za njim.

Naša zaznava je pogojena s čutili, z živčnim sistemom in z možgani, ki so operacijski sistem vsega. Naša čutila imajo zaenkrat omejen domet, ki je obrnjen navzven, v fizični svet. So občutljiva tipala in radarji, ki nam opisujejo in sporočajo, kar se dogaja okoli nas, zunaj nas. Vendar pa, kot ugotavljamo skozi neštete izkušnje, ne obstaja samo svet zunaj nas, temveč obstaja še veliko svetov, ki jih zaznavamo subjektivno, torej znotraj nas. In še več svetov, ki se skrivajo celo notranji, subjektivni zaznavi, pa vendarle odločilno vplivajo na nas. Najmanj, kar občutimo in česar ne moremo objektivizirati, je svet čustev in misli. Torej, ne moremo jih videti, izmeriti, stehtati, ovrednotiti z instrumenti, ki so nam na voljo v zunanjem, fizičnem, svetu. Brez vsakršnega dvoma pa jih še kako lahko občutimo znotraj sebe. Tudi misli ne moremo pozunanjiti, vendar nam je jasno, da jih imamo. Z njimi smo sposobni celo kreirati, kar pomeni, da jih vseeno opredmetimo – jim damo podobo, obliko, strukturo, v zunanjem svetu. Pa vendar je npr neka katedrala obstajala najprej kot misel, preden je postala konkretna, opredmetena, v fizičnem svetu. Ravno tako poezija, enačba, slika, simfonija ... Seveda se lahko tudi prepiramo o tem ali so misli in čustva izcedek iz možganov ali pa izvirajo iz svetov, ki so izven nas. Morda pripadajo zavesti ali pa so celo širše in večje kot je zavest sama in je tudi zavest posebna oblika identitetnega jedra, ki ima moč globinskega, celovitega prepoznavanja in interpretiranja notranjih dimenzij.

Prav zaradi te težke in omejujoče ločenosti med zunanjim, fizičnim in notranjimi, subjektivnimi, svetovi, lahko razumemo zaznavo kot poseben most med tema dvema realnostima. Instrumenti zaznave – čutila, živčni sistem in možgani – so tako zelo pomemben in skriti vhod in prehod v subtilne svetove, katerih del smo in ki nas določajo. Določajo naše življenje, naše odločitve in naše delovanje. Vse troje lahko izboljšujemo, prefinjujemo in kultiviramo. Nekaj od tega poteka naravno, od otroških let, če smo imeli to srečo, da so nam starši podarili pravljice, glasbo, razvijanje čuta za lepoto in za dobro, pomagali k razvoju mišljenja in da smo se odzvali na to ...To so prvi koraki, ki nam pomagajo do izkušnje nečesa nadfizičnega, kar vsebuje lepoto, harmonijo, čut za prav in za resnico.

V odrasli dobi pa se lahko temu posvetimo samostojno. Z razvijanjem čutil v tako imenovane zunajčutne zaznave, ko postanejo čutila orodje raziskovanja notranjih, skritih svetov, kot je svet etra (vitalnosti, prane, bioenergije), energij, svet psihe, čustev, misli, duha ...

Zunajčutne zaznave, razvoj psihične občutljivosti in mentalne senzitivnosti nas lahko privedejo do prepoznavanja živosti v vsem, do spoznavanja svetlobnih, sijočih-auričnih dimenzij vsega, do videnja devskih, angelskih svetov, do prepoznavanja obstoja življenja v višjih, nadčloveških, dimenzijah .... Odpre se nam nov svet, popolnoma nov svet in z osuplostjo lahko ugotavljamo, kako zelo je povezan z fizičnim, zunanjim svetom. In še več – kako pomembno ga oblikuje in ustvarja, ga osmišlja in vse povezuje v eno samo smiselno celoto, v en sam organizem. Vsa magija bivanja, življenje vseh bitij ima svoj izvor v notranjih svetovih in ne v zunanjem, fizičnem. Življenje se rojeva in končuje tam nekje, v neznanih globinah, ki pa so nam vseeno ves čas zelo blizu. Potrebujejo most, da se nam približajo in da se jih lahko zavemo. Most začnemo graditi skozi prefinjevanje čutil, živčnega sistema in možganov. Začne se s kultivacijo fizičnega telesa, s samoobvladovanjem nagonov, tega kar vnašamo v fizično in bioenergijsko/etrsko telo. To je prvi korak. Gradimo ga tudi s sposobnostjo ustvarjanja tišine, kajti v njej se razpirajo pretanjena globina, vsebina, dobronamernost, lepota ... Z nekaj besedami, če bi stvari videli bolj globoko, bi jih videli bolj pravilno, v njih bi prepoznali višji red in namen ter znali živeti veliko bolj osmišljeno in izpolnjujoče.

Nataša Zorc

NOVO LETO, NOVO ISKANJE

Nedavno se je leto zaokrožilo do svoje izpolnjenosti. Usklajeni s tradicijo smo pozorno spremljali večer pred njegovo zapolnitvijo in prihod novega. Morda smo ob tem bili ali tudi ne pozorni kot modreci, ki se v enaki meri zavedajo dogajanja v sebi ter v svojem okolju, in jim ne uide še tako drobcen detajl, kot je drhtenje vrtnice v zimski sapi ali barvni drobci, pršeči iz metuljevih kril, sedaj počivajočih med prezimovanjem. Božanska roka Kronosa je obrnila peščeno uro življenja ponovno na začetek. V izpraznjen prostor novega leta, ki mu sedaj vlada n i č, pričenjajo skupaj s peskom časa ponovno drseti dogodki in oblikovati spodnji del peščene ure. Prilike od zgoraj, pršeče skozi drobce peska v obliki okoliščin, mirno in konstantno pršijo v svojem ritmu, ki ga nič ne zmoti, bitja v spodnjem delu pa le- te po lastni presoji oblikujemo in v pesku časa gradimo svoje vrtičke in gradove.
Radi imamo nove začetke. Drug drugemu si v teh trenutkih zaželimo obilo zdravja in sreče, karkoli že ta slednja je. Glede zdravja še uspemo najti približek, kaj s tem mislimo. Da bi posedovali telesno stanje, ko nam telo dobro služi, kot po dolgem potapljanju v gozdove. In to po liniji najmanjšega napora, ko kljub nezmernim okoliščinam le-to dela samoumevno kot dobra japonska mašina kljub prevelikim pritiskom desne stopalke za plin. Ko zaželimo srečo, tudi rečemo, da drugemu želimo tistega, kar si ta človek sam zase najbolj želi. Če izvzamemo površinske želje, tiste najbolj štrleče iz površja Kronosovih pokrajin v podobi novih potrošniških oblik, ki bi jih dodali kupom preostalih, verjetno redko vemo, česa si Zares želimo. Blagostanje, kot ga razumemo v kontekstu potrošništva, dokazano ne prinese sreče, le kup psihičnih in posledično fizičnih težav. Zadovoljstva in lepote pa približno toliko, kot je ob ognjemetu lepote; nekaj barvnih isker in dim, ki prekrije pogled na zvezdno nebo.
Česa pa želimo sebi? Zares, česa želimo Sebi?
Da bi se večkrat slišali, in to pravočasno? Da ne bi ponovno dopustili, da iskro najčistejšega, najiskrenejšega in pristnega žara v nas 'povozijo' hrupni prekomerni dogodki- najpogosteje tudi mi sami, kadar smo neskrbni do Sebe. In ko bi se enkrat že zares zaznali in slišali, da bi ostajali in se zatapljali v ehu pripovedi svojega srca.
Koliko smo pripravljeni zares žrtvovati, da bi se nam želje po slišanju Sebe in Samospoznanju uresničile? Modri pravijo, da je to najmočnejša in najkoristnejša želja vseh želja tega sveta. Moramo pa zanjo poskrbeti, ji dati čas in prostor v svojem življenju. Tako kot je samoumevno materi, da pred odhodom v službo nahrani otroka, si vzemimo čas za prisluškovanje Sebi. Drsimo navznoter, razkrivajmo in vztrajajmo, kot bi kopali luknjo v pesku. Odgrinjajmo odvečno in iščimo, kar je pristno. Vsak dan ponovno odstiranje in kopanje, iskanje vode življenja pod peskom, pod neštetimi pokrivali preobleke. Ko se utrudimo, si odpočijmo in zrimo v zvezde. Motrimo čas, ki se spušča, drobce spuščajoče se manifestacije. Ko se čutimo osamljene, se ozrimo in zavejmo vseh, ki zasledujoči iskri v Sebi skupaj zremo v zvezde. Iskreči drobci spodaj zazrti v iskreče drobce Zgoraj. Kakor zgoraj, tako tudi spodaj. Vse je Eno in pesek Kronosa se mehko spušča in umešča na pravilno mesto, točno tja, kamor ga umesti zavedajoče se srce, ki Ve.
Veliko uzrtega zvezdnega sijaja želimo v tem letu!

Mateja Meško Kaiser

Dragi duhovni prijatelji in sopotniki, v času bližajočega se Božiča in Novega leta, vam vsem želimo iskrivega in optimističnega duha, dneve izpolnjene s srčno toplino in povezanostjo. V prihodnjem letu pa vso srečo, mir in odločnost hoje po poti k velikemu in nesebičnemu Sebi.

Naj vas prežema notranja luč in polni z neustrašnostjo, da se vedno znova odločite za tisto, kar je dobro za vse: pravično delitev, bratstvo, sočutje, inkluzivnost in da hladno zavrnete sebičnost, pohlep, ignoranco in separatizem.

Naj bo prelomno za vse in za ta svet in naj vas popelje do lastnega izvira moči, svetlobe in ljubezni.

OGENJ

V zimskem času je lepo biti ob ognju in poslušati njegovo prasketanje, opazovati žareče plamene, iskrenje. Dovolj dolgo opazovanje nas lahko nezavedno ponese v nevidno, morda pravljično dimenzijo, v kateri se nam pokaže živahno, gibajoče se, plešoče, vijolično ali rdeče oranžno bitje – ki predstavlja duha ognja.

Ob ognju si lahko vzamemo čas za kontemplacijo. Ni treba, da imamo kamin ali velik ogenj. Že plamen sveče nas uči mirnega, osredotočenega uma. Uči nas tihe ponotranjenosti, v kateri se nam odpirajo drugi svetovi in se naša zavest osvobodi preozke obleke naših misli, čustev in telesa.

Ogenj ima zelo bogato in kompleksno simboliko. Lahko bi rekli, da je v ozadju vsega kar obstaja. Daje nam toploto, objema in povezuje s svojimi toplimi barvnimi toni – oranžna, rdeča in tudi vijolična. Širi luč in odganja temo. Simbolizira znanje, uvid, moč uma, moč spoznanja.

To, kar je ogenj za fizični svet – brez njega si ne znamo predstavljati življenja – predstavlja za človeka razum. Ogenj uma je tisti, ki nam omogoča bivanje, sposobnost ustvarjanja, odločanja, delovanja. Omogoča nam (samo)zavedanje, raziskovanje, poglabljanje. Cogito ergo sum, je dejal Descartes. Mislim, torej sem. Na razum je vezana naša najbolj temeljna identiteta, predstava o sebi.

Element ognja je gonilo življenja. Je odsev Sonca, ki je sam izvor življenja. Zato so ljudje od nekdaj ogenj častili in ga dojemali kot simbol Boga. Čas, ko svetlobe zunaj zmanjkuje, je čas, ko si to svetlobo priklicujemo in ustvarjamo doma, s pomočjo ognja. Zato v tem času prižigamo sveče, lučke, osvetljujemo stanovanje, mesto. S tem, simbolično, kličemo Sonce, luč, življenje samo, da se vrne. Ustvarjamo čarobnost, skozi katero se nam razodeva mistika in skrivnost bivanja. V tem času se nam odpirajo vprašanja o smislu, namenu, bistvu, preteklosti, prihodnosti. To je čas, ko nam, namesto zunanjega ognja in sonca, razvnema domišljijo notranje sonce. Je čas pripovedovanja zgodb in upanja. Je čas, ko se začne prebujati hrepenenje. Tudi hrepenenje je povezano z ognjem. Subtilni očiščevani ogenj hrepenenja plameni skozi naša čustva, jih povzdiguje in usmerja k cilju, ki nam je morda nedoumljiv in še nedosegljiv. Ta ogenj hrepenenja se imenuje aspiracija. Je hrepenenje po spoznanju sebe, po spoznanju smisla življenja in po spoznanju resnice. Je hrepenenje po izkušanju lepote in harmonije, po samopreseganju in skozi samopreseganje – po osvobajanju. Povezano je s slutnjo izgubljenega in pozabljenega dela samega sebe, duhovne biti, ki jo vsak nosi v sebi – duše. To hrepenenje nas slej ko prej pripelje na pot nazaj proti Domu, ki je za devetimi vodami in devetimi gorami. Tja nas kliče astrološko znamenje Strelca. K Sebi. Hkrati pa se približuje tudi čas Božiča, ko se hrepenenja in želje, pod vladarstvom pravičnega, strogega, vendar ljubečega učitelja, Saturna, uresničujejo.

Ogenj je živ. Je naš vodnik. Je luč, ki nas vodi skozi temo. Zato ga prižigajmo obredno, s pozornostjo in ga pospremimo z dobrimi mislimi. Kot, ko si ob rojstnem dnevu, ob svečkah, nekaj zaželimo in nato sveče upihnemo. Zato, da bi se naša hrepenenja in želje dvignile tja, kjer obstaja moč izpolnitve. Tako ob prižiganju ognja v tem letu lahko v mislih kličemo luč ne le zase, temveč za ta svet, za vse ljudi, za vsa bitja, ki prebivajo na tem planetu in za Življenje samo.

Nataša Zorc

PRIHODNOST PO LASTNEM MERILU

Meglice nedvomno jesenskega izvora se potikajo po nižje ležečih vboklinah površja in jih zapolnjujejo s svojo mlečno lebdečo oborino. Jutro, nič več tako urno, omahujoče prižiga jutranji svit. Najprej je ta videti kot brleča migotava laterna, ki si vzame svoj čas, da se razširi in razprostre, naznanjajoč rojstvo jesenskega sonca. Ko zasije, skoraj na mah prežene meglice vse do naslednjega dne, bo že še prišel čas tudi zanje. Glede na mero sonca je sedaj dober mesec od ekvinokcija in dva do najdaljše noči. Tretjina poti na poti v temen del leta je za nami, česar niti ni zaznati, saj je sonce čez dan tako radodarno. Objeti smo s pravo poletno toploto in svetlobo, kot smo je redko deležni tako globoko v jesenskem času.

Narava živi po svojih zakonitostih, te jo oblikujejo v navidezno predvidljivo vedenje, če lahko temu tako rečemo. Z opazovanjem se nam zdi, da lahko napovemo njeno gibajočo se pojavnost, kar nam daje občutek gotovosti, po drugi strani pa krivične naveličanosti že videnega.

Kaj imajo z nami opraviti pozno jesenske meglice, pomešane s poletnim soncem, se morda obregnemo. Človek in narava sta neločljivo povezana in ne le vsako živo bitje, tudi narava lahko ponuja zanimivo refleksijo zavedanja, če ji damo čas in uho v prisluh.

Neredko se slišimo govoriti, kako bi radi živeli na drugačen način kot sedaj in kako obstajajo prepreke, ki nam to onemogočajo. Glede na predhodno predpostavko bi torej moralo držati, da če uspe naravi, da sredi zrele jeseni sije na poletni način, bi moralo uspeti tudi nam, da udejanjamo po Sebi prikrojen način življenja, in to ne glede na letni čas, v katerem smo. Ko iščemo izgovore, zakaj nam nekaj ne more uspeti in kako ne zmoremo drugače, smo kot jesenske meglice, zapolnjujoče vse kotanje, ki jih le staknejo, kot bi se hotele ohraniti po vsej sili. »Kako je vse megleno, pa kje je kako sonce...«, in »tako ali tako se ne splača truditi, s trudom profitiraš le trud sam in nobenega premika. Če bi šlo, bi tisti pred nami že tako naredili, nobenega razloga ni, da bi uspelo prav meni!« In misli počasi postanejo meso. V svoji glavi sklenemo slabo kupčijo: svojo svobodo in brezkrajno neomejenost zamenjamo za ustaljenost v coni udobja. Kot bi se priklenili v silno domačne puhaste copate, zalepljene na pod pred tv in hladilnik ter bili zadovoljni z opazovanjem zgodb o uspehu drugih bitij na ekranu.
Življenje pa sočasno z našim »zadevanjem« v različne omejitve valovi kot Ocean, ki vse, česar se dotakne, zaziblje v svoj časovno nezamejen ples, kjer vsa bitja plešejo po lastni pristni zaznavi in koreografiji. Vsak zase in hkrati Skupaj. Ocean nepretrgoma valovi in nas kliče kot skrbna mačja mama svoje mladičke, ki so se od nje preveč oddaljili.

Odmislimo ta hip inertne odgovore, zakaj reči Sebi ne, ker smo o tem doslej že prevečkrat temeljito razmislili, pa raje umislimo, zakaj Da. Ter kaj je tisto, kar bi želeli vnesti v svoje življenje že danes, pa tega še nismo do tega hipa? (....pavza za razmislek....)

Prave spremembe so drobne in temeljne. Niso gradovi, ki jih želimo posedovati, so drobci, prinašajoči svetlobo. Kot je tudi sij sonca sestavljen iz posamičnih žarkov svetlobe.

En žarek naj bo morda kot dovolj zgodnje vstajanje, da nam ostane še čas za temeljit preteg telesa, zaradi česar bo naša hrbtenica čez dan prožna kot mačja. Drugi žarek, ko prižgemo eterično olje, kadilo ali svečo. Le opazujemo plamen ali vonjamo, samo to par minut. Naslednji žarek, ta je tisti, ki močno najavi dan, ko zapremo oči in se zazremo vase od znotraj. Začutimo Sebe, svoj notranji ritem, zaznavo, hotenje, ki je drugačno od tistega zunanjega. Začutimo valovanje sebe in Oceana, ki nas povezuje z Vsem. Pa se zadržimo nekaj minut, več ne bo preveč. Povežemo notranjo in zunanjo zaznavo, kot bi ju šivali skupaj. In ko odpremo oči po meditaciji, pustimo, da nas vodi notranja zaznava, ki nam žarek po žarku nosi občutek, kaj in kako spreminjati v življenju. Korak po koraku. Da po dnevu nova sprememba. Počasi in obotavljajoče morda, vendar zagotovo kmalu zasijemo. Tako postopoma od omahujočega plamena lanterne vse do stabilnega sija, ki kljub jeseni spominja na poletno sonce in si samo po lastni Notranji meri kroji svoj sedaj sončen dan.

Mateja Meško Kaiser

Want your school to be the top-listed School/college in Ljubljana?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Location

Category

Telephone

Address


Ruska 13
Ljubljana
1000

General information

22 let izkušenj, več kot 2000 zadovoljnih študentov vseh starosti, mlajših, srednjih let in seniorjev. sistematično in celovito ezoterično znanje osebna meditacija in izkušnja višjih stanj zavesti duhovna rast in razvoj intuicije ter drugih potencialov subtilnejše, avrične oblike življenja za fizičnim svetom
Other Education in Ljubljana (show all)
ESL - Jezikovna potovanja ESL - Jezikovna potovanja
Ljubljana

Dobrodošli pri ESL - Jezikovna potovanja, vašem zaupanja vrednem partnerju za odkrivanje sveta skozi znanje jezikov! www.esl.si

TiPovej TiPovej
Trg Prekomorskih Brigad 1
Ljubljana, 1000

TiPovej! je ambasada ustvarjalne družbe. TiPovej! is an embassy of creative society.

Tutor: izobraževanje angleščine Tutor: izobraževanje angleščine
Ljubljana

Sledite nam in dobili boste kratke angleške tečaje prek facebook-a ter obvestila kaj vse vam ponujamo. Obiščite www.poslovnaanglescina.si. Tell a friend... in English!

Bojana Zmazek Make Up Artist Bojana Zmazek Make Up Artist
Dunajska 56
Ljubljana, 1000

Profesinolno ličenje je moje delo že 17 let. V tem uživam, je moja strast. Na strani delim z vami svoje delo, tečaje in nasvete. Pridružite sem mi .

RLS FE USA TRIP RLS FE USA TRIP
Tržaška 25
Ljubljana

Skupina 14 ambicioznih študentov elektrotehnike organizira strokovno ekskurzijo po ZDA. Obiskali bodo najnaprednejša podjetja ter spoznali multikulturnost, ki jo ZDA ponujajo.

Medican Lab Medican Lab
Poljanska Cesta 46b
Ljubljana, 1000

V sodelovanju s priznanimi evropskimi partnerji vam ponujamo najboljše, kar že tisočletja nudi narava.

VARSTVO OTROK zavod KENGURUJČKI VARSTVO OTROK zavod KENGURUJČKI
Cesta Dolomitskega Odreda 26a
Ljubljana, 1000

ZAVOD KENGURUJČKI je varstvo otrok, ki s svojim programom v prijetnem okolju in odličnim kolektivom, otrokom nudi dnevno varstvo in nova znanja.

Lezbično-feministična univerza (LFU) Lezbično-feministična univerza (LFU)
ŠKUC - Kulturni Center Q (klub Tiffany), Masarykova 24
Ljubljana

Lezbično-feministična univerza je avtonomna inciativa. Vzpostavila se je marca 2010 kot avtonomen izobraževalni, teoretski, umetnostni in akcijski prostor za lezbijke in ženske, ki jih zanima lezbični feminizem.

Wine, Bread and Herbs in the Danube Region Wine, Bread and Herbs in the Danube Region
Dusana Findeisen
Ljubljana, 1000

Wine, Bread and Herbs is an international project supported by a number of cultural, educational and other organisations in Danubian countries.

Sailsation Sailsation
Valjhunova 11
Ljubljana, 1000

Excited? You should be! Sailsation is specialized for nautical education, especially for sailing.

International Aesthetic Surgery Training Centre International Aesthetic Surgery Training Centre
Periceva 29
Ljubljana, 1000

Specialists and residents in aesthetic plastic surgery are using IASTC preceptorship program to expand their skills and knowledge in aesthetic surgery.

SOI Slovenija SOI Slovenija
Ljubljana, 1000

Zapri oči, trikrat počasi izdihni in se pripravi, da se boš zbudil(a) in začel(a) sanjati. Delavnice z dr. Catherine Shainberg.