Biodiverziteta Varstvo narave // Biodiversity Nature Conservation

Varstvena biologija: https://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/varstvena-biologija Varstvo narave: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/varstvo-narave/

Biodiverziteta Biodiverziteta ali biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost vseh živečih organizmov ter njihovih življenjskih okolij. Vključuje raznovrstnost na nivoju vrste, genov znotraj posamezne vrste ter obstoječih ekosistemov. Biodiverziteta je danes predvsem zaradi posledic človekova delovanja v drastičnem upadu - na tisoče vrst bo v naslednjih desetletjih izginilo, mnoge od teh prej, kot jih bomo sploh dodobra spoznali. Odgovor na hitro propadanje biodiverzitete na Zemlji bi moralo biti varovanje in pospeševanje trajnostne rabe dobrin. V ta namen potrebujemo usposobljene strokovnjake, s klasičnimi biološkimi znanji, ki pa imajo vpogled tudi v druga področja naravoslovja (kemija, fizika) ter so seznanjeni z novimi orodji, kot so bioinformatika, varstvena genetika, geografski informacijski sistemi (GIS) in podobno. Prav ta znanja pa nudi študijski program Biodiverziteta, ki smiselno združuje vsa potrebna interdisciplinarna znanja klasičnega biologa, molekularnega biologa in kemika, posebno težo pa daje tudi genetiki in bioinformatiki. Naravoslovne temelje študent nadgradi z aplikativnimi znanji, uporabnimi v industriji in gospodarstvu, zato je ob koncu študijskega programa usposobljen tudi za delo v teh panogah. Biodiverziteta je zanimiv in razgiban študij, ki poleg klasičnih predavanj vključuje tudi individualno projektno delo, laboratorijske in terenske vaje ter študijsko prakso ter možnost pričetka raziskovalnega dela v skupini za biodiverziteto. Omogočil vam bo vpogled v vzroke upadanja biotske raznovrstnosti in možnosti reševanja nastalih problemov. Varstvo narave Zaradi globalne ekološke krize, ki danes zavzema svetovne razsežnosti in velja za eno glavnih groženj nadaljnjemu obstoju človeške civilizacije na Zemlji, so ukrepi varstva narave ključni za ohranjanje rastlin in živali ter njihovih življenjskih okolij. Magistrski študijski program 2. stopnje Varstvo narave bo izobrazil diplomante s temeljnimi znanji s področja varstva narave in okolja. Osnova za to je poznavanje vloge organizmov na različnih ravneh, razumevanje pomembnosti ekosistemskih storitev in prepoznavanje sprememb v naravi. Študijski program zajema tako varstvo kopenskih kot tudi morskih ekosistemov, kar daje študentom možnost izbire želenega področja varstva narave. Z vsebinami varovanja morja, smo v slovenski visokošolski prostor vpeljali edinstveno področje izobraževanja. Varstvo narave je zanimiv in razgiban študij, ki poleg obveznih predmetov vključuje nabor izbirnih predmetov s področja kopenskih in morskih ekosistemov ter varstvene biologije. Predmeti, poleg klasičnih predavanj, pogosto vključujejo individualno projektno delo, laboratorijske, terenske in seminarske vaje ter študijsko prakso. Obenem lahko študenti izkoristijo možnost raziskovalnega dela v skupini za biodiverziteto, ki deluje znotraj Univerze na Primorskem. Študent z naborom izbirnih predmetov in izbiro teme magistrskega dela usmerja svoje znanje v specifično znanstveno področje. Študijski program predstavlja nadaljevanje univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Biodiverziteta, vendar se lahko nanj vpišejo kateri koli diplomanti sorodnih univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje, kot na primer Sredozemsko kmetijstvo in Bioinformatika na UP FAMNIT.

dnevnik.si

Za invazijo komarjev smo krivi sami, »pomagala« pa sta mila zima in moker maj

Da malo osvežimo spomin, zakaj je tako.
Krivi pa smo si sami.
https://www.dnevnik.si/1042889390

dnevnik.si

UP budi

22. maj pa je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Prisluhnite besedam naše prof. dr. Elene Bužan!

22. maj je program Združenih narodov razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti – biodiverzitete. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije o biotski raznovrstnosti.
Biodiverziteta ali biotska raznovrstnost je pestrost vsega živega na Zemlji, v vseh oblikah in medsebojnih vplivih.
O biotski raznovrstnosti smo se pogovarjali s prof. dr. Elena Bužan iz Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorske (UP Famnit).

ŠTUDENTSKO DELO NA PROJEKTU LIFE EUROTURTLES

Z veseljem sporočamo, da na projektu LIFE Euroturtles razpisujemo študentsko delo za 3 študente. Delo obsega spremljanje prilova morskih želv in tarčnega ulova v ribiške mreže in poteka v Umagu na Hrvaškem - namestitev je zagotovljena. Več informacij v priloženem dokumentu in na e-mail naslovu [email protected]

UP budi

Danes je svetovni dan naših ljubih čebel!
🐝🐝🐝

Danes obeležujemo drugi svetovni dan čebel. 🐝
O tem, kako pomembne so čebele za človekov obstoj, kako zanje skrbeti in kako nanje vplivajo vse bolj izrazite vremenske spremembe, so za našo kamero spregovorili mag. Dejan Židan (predsednik Državnega zbora RS),dr. Katja Kalan(UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije- UP Famnit) in Klavdij Babič (predsednik Obalno Čebelarsko Društvo).🐝🌸👥🌍 mag.Dejan Židan

famnit.upr.si

Vabilo na predavanje na temo urbanih vrtov z akvaponiko in invazivnih živalskih vrst - UP FAMNIT

Jutri, v ponedeljek, ob 10.00, vabljeni na predavanje Petra Maričića na temo urbanih vrtov z akvaponiko in invazivnih živalskih vrst!
Vidimo se v predavalnici Muzejski2!

https://www.famnit.upr.si//sl/novice_studenti/vabilo-na-predavanje-41

famnit.upr.si Predavanje bo potekalo v okviru projekta PKP »Urbani ribnik z akvaponiko - inovativno naravovarstvo, samooskrba in pripomoček delovne terapije v domovih za ostarele«.

info.rtvslo.si

Od odpadne ribiške mreže do kopalk

Prvi gost letošnjih Bioloških večerov Klemen Leonard je o problematiki ribiških mrež spregovoril tudi na Radio Koper.
Prisluhnite!

https://info.rtvslo.si/radiokoper/novice/od-odpadne-ribiske-mreze-do-kopalk/486133

info.rtvslo.si Slovenski ribiči bodo v okviru evropskega projekta še letos začeli odstranjevati ribiške mreže iz morja. Podobno kot druga plastika so postale svetovna težava, saj ogrožajo morske ekosisteme in živali.

Izberi magistrski študijski program Varstvo narave!

ZAKAJ?
Ker je razgiban študij s predmeti s področja kopenskih in morskih ekosistemov ter varstvene biologije.
Ker boš lahko sodeloval_a z raziskovalno skupino za biodiverziteto.
Ker bo veliko individualnega projektnega dela + laboratorijskih/terenskih/seminarskih vaj + študijska praksa (tudi v tujini!)
Ker boš razumel_a pomembnosti ekosistemskih storitev in prepoznal_a spremembe v naravi.
Ker smo z vsebinami varovanja morja v slovenski visokošolski prostor vpeljali edinstveno področje izobraževanja!

Info dan: petek, 10. maj, ob 16.00 na UP Famnit

In pomni: zaradi globalne ekološke krize, ki danes zavzema svetovne razsežnosti in velja za eno glavnih groženj nadaljnjemu obstoju človeške civilizacije na Zemlji, so ukrepi varstva narave ključni za ohranjanje rastlin in živali ter njihovih življenjskih okolij.

https://www.famnit.upr.si//sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/varstvo-narave

liza.aktivni.si

Tilen Genov: “Delfini se "smejijo" ne glede na to, ali so žalostni, pod stresom ali trpijo, vedno imajo isti izraz.”

Dobro jutro! Deževen dan je kot za nalašč za prijetno branje!
Uživajte ob besedah našega asistenta Tilen Genov!

Univerza na Primorskem / University of Primorska UP Famnit

https://liza.aktivni.si/intervju/tilen-genov-delfini-se-smejijo-ne-glede-na-to-ali-so-zalostni-pod-stresom-ali-trpijo-vedno-imajo-isti-izraz/

liza.aktivni.si Ko še nismo vedeli, ali delfini v Sloveniji so ali niso, se je takrat še gimnazijec Tilen Genov začel ukvarjati z raziskovanjem delfinov z izposojenim…

Na prejšnjem biološkem večeru smo se imeli tako lepo, da smo na Sumatri ostali kar do 21.00.
Danes pa vas pričakujemo ob 19.00 v VP1.
Z nami bo doc. dr. Živa Fišer, ki bo odprla veliko zanimivih vprašanj za prijetno debato.
»Ljubezen, laži in prevare - evolucija mutualističnih odnosov med rastlinami in živalmi« to bo izhodišče večera 😎

https://www.facebook.com/events/2250420061862936/

Na prejšnjem biološkem večeru smo se z dr. Lauro Iacolina prepustili živahni razpravi.
Boste tudi nocoj z nami?
Ob 19.00 nas bo biologinja in popotnica Živa Justinek popeljala v pragozdove Sumatre!

Tudi oddelek za biodiverziteto je aktivno proslavil letošnji dan žena. Znanost ali družina? Ali res moramo izbirati?- Okrogla miza v počastitev dneva žena organiziran s strani projektov Plotina (Kemijski inštitut) in Starbios2 (UP Famnit). Z malimi koraki na bolje. (foto: Andrej Perdih)

Tudi v sredo je bilo zanimivo! Mag. Milena Gucić nam je predavala na temo: »Use, Management and Conservation of Natural Resources in Baja California (Lower California), Mexico. Hvala za obisk!
Naslednji biološki večer pa je že v sredo, 13.3.2019!
Dr. Laura Iacolina bo v angleščini predavala na temo:
The wild boar, it's complicated.
Vabljeni!
#Starbios2 #RRI

TV Koper Capodistria

#Biodiverziteta #Varstvenabiologija #Varstvonarave #wearethebest

V studiu smo gostili raziskovalce s koprske fakultete za matematiko, naravoslovje in tehnologijo, natančneje z Oddelka za biodiverziteto, ki svoja znanstvena dognanja redno delijo z drugimi raziskovalci doma in v tujini. Tokrat so svoje znanje ponudili strokovnjakom na Tajskem. Z najsodobnejšimi metodami in tehnikami pomagajo preučevati invazivne nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka. Z nami sta bila dr. Vladimir Ivović in dr. Katja Kalan.

Biodiverziteta Slavnika

zrsvn.si

Zavod RS za varstvo narave - NOVICE - PROSTO DELOVNO MESTO -

Če vas zanima delo naravovarstvenega svetovalca - pripravnika, se lahko prijavite do 3. marca!

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=54&id_informacija=900&fbclid=IwAR30myeDIq8o-f5PrVVhEfqRs68VCPD-VSrlu6bt-ocYz6Gp3eseLM5d2MU

zrsvn.si Zavod RS za varstvo narave razpisuje prosto delovno mesto Naravovarstveni svetovalec - pripravnik. Delavec bo delal na dveh območnih enotah - osrednji enoti v Ljubljani in v Kranju –Razpisna dokumentacija;

Na prvem letošnjem Biološkem večeru smo spoznali problematiko kopičenja ribiških mrež v morju. Naš gost Klemen Leonard nam je pomagal pri iskanju odgovora: kako lahko vsak od nas prispeva k pospeševanju zbiranja mrež?
Lep primer nam ponuja organizacija Healthy Seas, ki iz najlona odvrženih mrež izdeluje nogavice in zapestnice.
+
Biološki večeri s podnaslovom »Za odgovorno znanost« bodo na sporedu dvakrat mesečno vse do maja!
Starbios2

delo.si

Čebele so ogrožene zaradi sprememb v okolju, ki jih je povzročil človek

Danes goduje sv. Valentin, zavetnik čebelarjev.
Vzemite si čas za branje

delo.si ...

UP Famnit

Tako se imamo pri nas!
Pridite na Informativne dneve v petek, 15.2., in soboto, 16.2.!

Izberi znanost, izberi UP FAMNIT!
Študij v slovenščini in angleščini & raziskovanje & projekti & ...

Dodiplomski študijski programi:
- Matematika
- Matematika v ekonomiji in financah
- Bioinformatika
- Računalništvo in informatika
- Varstvena biologija
- Biopsihologija
- Sredozemsko kmetijstvo (VS)

Študiraj ob morju in izberi kakovost!

Univerza na Primorskem / University of Primorska INFO POINT University of PrimorskaBiodiverziteta Varstvo narave // Biodiversity Nature ConservationMatematika na UP Famnit Univerzitetni Inkubator Primorske

famnit.upr.si

Študenti odstranjevali invazivne vrste rastlin v Ospu - UP FAMNIT

Naši študenti so na terenu tudi pozimi!
V okviru čezmejnega projekta Like - Living on the Karst Edge so ostranjevali invazivne rastline v Ospu!
Bravo!
👍💪🦸‍♂️🦸‍♀️

Univerza na Primorskem / University of Primorska Study in Slovenia UP Famnit
https://www.famnit.upr.si//sl/novice/studenti-odstranjeva

famnit.upr.si Na vrsti je bil tokrat »stari  znanec« grmasti slakovec (Fallopia baldschuanica), ki je že tradicionalno predmet tovrstnih akcij - z Velike stene v Ospu so ga odstranjevali že v letih 2014 in 2016. Zaradi izjemne sposobnosti vegetativnega razmnoževanja ga je zelo težko popolnoma izkoreniniti,...

Like - Living on the Karst Edge

SLOVENSKI

Akcija odstranjevanja invazivnih vrst rastlin v Ospu

V okviru projekta LIKE je Zavod RS za varstvo narave v soboto, 19.1.2019 organiziral delovno akcijo odstranjevanja invazivnih vrst rastlin v Ospu. Odstranjevalo se je »starega znanca« grmasti slakovec (Fallopia baldschuanica), ki je sedaj predmet že skoraj tradicionalnih akcij, saj se ga je z Velike stene v Ospu odstranjevalo že v letih 2014 in 2016. Zaradi izjemne sposobnosti vegetativnega razmnoževanja ga je namreč zelo težko popolnoma izkoreniniti. V tleh tvori kar obsežen preplet korenin, ki smo jih poskušali v čim večji meri odstraniti. Tik pod Veliko steno je bil slakovec verjetno zasajena v spomin na ponesrečenega alpinista, saj raste blizu spominske plošče. Kdaj točno, ne vemo, razrašča pa se visoko v steno. Na tem mestu ogroža izjemno redke rastlinske vrste, ki lahko uspevajo samo tu, med njimi tudi tommasinijevo popkoreso (Tommasinijeva popkoresa). Poleg slakovca v steni, smo se v tokratni akciji lotili tudi odstranjevanja sestoja mladih rastlin velikega pajesna (Ailanthus altissima), ki raste v bližini novega parkirišča v Mišji peči, urejenega v sklopu projekta LIKE. Gre za invazivno tujerodno vrsto, ki se v naravi prekomerno razširja in s tem povzročata škodo, nevaren pa je tudi za zdravje ljudi.
Akcijo smo izvedli ob pomoči UP Famnit (partnerja projekta LIKE), Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije DONDES ter ob pomoči Višje strokovne šole - Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma in njenih študentov, brez katerih zarasti v tako velikem obsegu ne bi uspeli odstraniti. Na pomoč nam je priskočil tudi plezalec Jurij Ravnik, član Planinska Zveza Slovenije, ki je populil zarast slakovca s strmih kraških sten. Opravil je zahtevno delo, ki ga sami ne bi zmogli. Kot vse akcije do sedaj, pa tudi slednje ne bi uspeli izpeljati brez neprecenljive pomoči domačinov iz Ospa, ki bodo odstranjeni rastlinski material ustrezno uničili. Po akciji smo se okrepčali v gostišču Vovk, obenem pa nam je dr. Živa Fišer Pečnikar pripravila predavanje o invazivnih tujerodnih vrstah rastlin. Izvedena akcija je bila nadvse uspešna. Vsem udeležencem akcije se iskreno zahvaljujemo za vloženi čas, trud in dobro voljo.

HRVATSKI

LIKEovci se uhvatili ukoštac s grmolikom heljdom i pajasenom - invazivnim vrstama biljaka Ospu

U subotu 19. siječnja slovenski LIKE partner Zavod RS za varstvo narave je uz pomoć naših LIKEovaca iz UP Famnit, Društva za očuvanje prirodne baštine Slovenije DONDES i Visoke strukovne škole Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma i njegovih studenata, organizirao akciju ukljanjanja »starog znanca« - invazivne biljne vrste Fallopia baldschuanica ili grmolike heljde s kojom smo se već »borili« uklanjajući ga s Velike stijene u Ospu tijekom 2014. i 2016. godine. Akciju nije propustio niti penjač Jurij Ravnik, član Planinska Zveza Slovenije bez čije pomoći ne bi bio moguće grmoliku heljdu ukloniti s nepristupačnih lokacija Velike stijene.

Inače, radi se o invazivnoj vrsti izuzetne spostobnosti vegetativnog razmnožavanja radi čega je se iznimno teško riješiti. U tlu stvara bujno korijenje koje se isprepliče, te smo ga pokušali ukloniti. Grmolika heljda bila je posađena neposredno ispod Velike stijene uz postavljenu ploču ozlijeđenom alpinistu – najvjerojatnije njemu u spomen obzirom da se ova vrsta koristi u hortikulturne svrhe te kao penjačica na ogradama sasvim lijepo izgleda. Nažalost, brzo se raširila po stijeni i postala stvaran ugroz za zaštićene endemske vrste poput Tommasinijeve merinke.

Okupljena ekipica se pozabavila i drugom invazivnom vrstom - Ailanthus altissima odnosno pajasenom koji raste blizu novog parkirališta napravljenog u sklopu LIKE projekta kod Mišje peći. Radi se o široko rasprostranjenoj invazivnoj stranoj vrsti koja uzrokuje štetu i opasna je za ljudsko zdravlje.

Kao i svaku akciju do sada, mještani Ospa su je velikodušno prihvatili i aktivno u njoj sudjelovali. Poslije akcije svi zajedno smo se opustili u gostioni Vovk gdje je dr. Živa Fišer Pečnikar priredila i predavanje o invazivnim vrstama.

Svim sudionicima veliko hvala na sudjelovanju i pomoći!

Tako naši raziskovalci pomagajo preučevati invazivne nalezljive bolezni na Tajskem!
Bravo! 👏👏👏
https://www.famnit.upr.si/sl/novice/nasi-entomologi-poma

Univerza na Primorskem / University of Primorska UP Famnit

Kako zelo aktivna je naša Monika! Bravo!

Speaking of mobility and other possibilities to study and work abroad... we have another very nice story to share.

Biodiversity student Monika Poklukar joined the Interreg Volunteer Youth - IVY and became a volunteer within the BID-REX project which aims to improve the link between nature protection and regional policies by facilitating access to biodiversity information.
International thematic workshops are key activity of the project, with which participants exchange knowledge, good practices, highlight regional problems and identify potential solutions. Monika is assisting in organizing one of them, which will be attended by project representatives from Belgium, England, Hungary, Spain and Italy in Slovenia.

* * *
The IVY is a foundation which enables young Europeans to act as volunteers on different projects, thereby reinforcing, promoting the broader achievements of programs and promoting European Territorial Cooperation (ETC) in values such as solidarity.

Univerza na Primorskem / University of Primorska Biodiverziteta Varstvo narave // Biodiversity Nature Conservation #famnit #whyfamnit #famnitinternational

Nova delovna mesta!!

4d.rtvslo.si

Dr. Gretta Pecl: Živimo v času globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji

Če ste zamudili predavanje z dr. Gretto Pecl, privoščite si ta lep in zanimiv intervju, ki ga je za Radio Koper posnela Lea Širok !

Univerza na Primorskem / University of Primorska
https://4d.rtvslo.si/arhiv/morje-in-mi/174583918

4d.rtvslo.si Živimo v dobi globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji, ki so ga s segrevanjem ozračja in posledično oceanov sprožile podnebne spremembe, poudarja dr. Gretta Pecl, direktorica Centra za morsko socio-ekologijo univerze v avstralski Tasmaniji. V svetovnem merilu je preseljevanje živali in ...

[11/26/18]   Delimo dogodek društva BIODIVA - društvo varstvenih biologov: študentka na Erasmus izmenjavi na UP Famnit bo predstavila biodiverziteto svoje države - Mehike. Vabljeni!

cnvos.si

Okrogla miza: Ponovna uporaba plastike - nove poslovne priložnosti

V ponedeljek se bo v Kopru odvijala okrogla miza o ponovni uporabi plastike. Več informacij o dogodku se nahaja na spodnji povezavi. Lepo vabljeni!

cnvos.si Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji vabi na okroglo mizo z naslovom »Ponovna uporaba plastike - nove poslovne priložnosti«, ki bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 11. uri v Zeleni dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice Koper, Staničev trg 1.

Photos from Biodiverziteta Varstvo narave // Biodiversity Nature Conservation's post

Z novim študijskim letom, se je Oddelku za biodiverziteto pridružila tudi nova podoktorska raziskovalka dr. Laura Iacolina.
Sodelovala bo pri projektu BalkCham- DNA kot dokaz o distribuciji in vitalnosti ogroženega balkanskega gamsa, kjer je sodelujoči partner pri projektu tudi Oddelek za biodiverziteto, pod vodstvom izr. prof. dr. Elene Bužan. Dr. Iacolina bo raziskovala skupino genov poglavitnega histokompatibilnostnega kompleksa (PHK/MHC) in vplive hibridizacije pri ogroženi podvrsti balkanskega gamsa.

Raziskovalki želimo prijetno gostovanje in veliko raziskovalnih izzivov!

TV Koper Capodistria

Medicinski entomologi v akciji :)

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so potrdili dva nova primera okužb z virusom Zahodnega Nila. Obolela sta se zdravila v bolnišnici in sta že odpuščena v domačo oskrbo. Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji, letos so močno prisotni. Kako hitro se virus širi in kakšno je območje okuženih komarjev pri nas, pa ni znano, saj nimamo sistematičnega državnega monitoringa. Stroka ocenjuje, da bi bil tak nadzor nujen.

Prispevek je pripravila Sabina Francek Ivović.

Want your school to be the top-listed School/college in Koper?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Videos (show all)

Dodiplomski študijski program Varstvena biologija na UP FAMNIT

Location

Telephone

Address


Glagoljaška 8
Koper
6000
Other Koper schools & colleges (show all)
Telesna vzgoja - Jan Hrvatin Telesna vzgoja - Jan Hrvatin
Miklavčičeva 1.a
Koper, 6000

Praksa in teorija telesnih dejavnosti.

Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem
Univerza Na Primorskem, Titov Trg 4
Koper, 6000

KU Koper je bila ustanovljena 25. novembra 2014. Njen namen je seznanjanje ljudi na Obali s kitajsko kulturo. Deluje v okviru Univerze na Primorskem.

Rutkova igralnica Rutkova igralnica
Obrtniška 22
Koper, 6000

Rojstnodnevne zabave za otroke, animacija/varstvo za otroke,tematske delavnice, oddaja prostora za športne aktivnosti, ples ,...

OŠ Šmarje pri Kopru OŠ Šmarje pri Kopru
Šmarje 1
Koper, 6274

Osnovna šola Šmarje pri Kopru leži v majhni vasici v bližini Kopra.

Association of Advanced Defense & Fighting Methods Association of Advanced Defense & Fighting Methods
Gimnazijski Trg 7
Koper, 6000

Street Surviving Systems, Kali - Arnis - Eskrima, Pukulan Pentjak Silat

Waldorfsko varstvo Tri ptičice, Žusterna, Koper Waldorfsko varstvo Tri ptičice, Žusterna, Koper
Izletniška Pot 44
Koper, 6000

Varstvo predšolskih otrok po načelih waldorfske pedagogike v Žusterni pri Kopru.

Partisepš d.d. Partisepš d.d.
Martinčev Trg 3
Koper, 6000

Smo PARTISEPŠ d.d, ki ga organizira JA SLOVENIJA. Nahajamo se na SEPŠ Koper. Naše podjetje se ukvarja z organizacijo dejavnosti za prosti čas.

Dijaško podjetje Carpe Lux, računalništvo d.d. Dijaško podjetje Carpe Lux, računalništvo d.d.
Cesta Na Markovec 59
Koper, 6000

Smo dijaško podjetje CARPE LUX, d. d., ki sodeluje v projektu Moje podjetje, ki ga izvaja Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih

A petit A petit
Šmarska Cesta 32j
Koper, 6000

Kuharski tečaji z vrtnarskim kotičkom.

Maestriscislovenia Maestriscislovenia
Šolska Ulica 10
Koper, 6000

Questo sito è stato pensato per tutti quelli che sono diventati maestri di sci in Slovenia e a tutti quelli che aspirano a diventare maestro.

SEN doo SEN doo
Cesta Na Markovec 41
Koper, 6000

Za vas organiziramo delavnice pravilne ustne higiene!

PETER PAN, Športno Društvo PETER PAN, Športno Društvo
VADBE POTEKAJO V HOTELU DELFIN
Koper, 6000

ŠPORTNO DRUŠTVO PETER PAN, ŠOLA PLAVANJA, HOTEL DELFIN V IZOLI