Pokrajinski muzej Celje

Pokrajinski muzej Celje

Comments

Celje nekad davno...
Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...
30. novembra 1436 je nemški cesar Sigismund Luksemburški poknežil Celjske.
Za vzpon Celjskih je bila izjemno pomembna rodbinska zveza s Sigismundom Luksemburškim, ki je po očetu, češkemu kralju Karlu Luksemburškim, podedoval češki prestol, po tastu Ludviku Anžuvinskem pa ogrsko krono, k temu pa je leta 1414 dodal še krono svetega rimskega cesarstva.
Zveza Celjskih s Sigismundom Luksemburškim se je začela že leta 1396, ko je Herman II. Celjski v bitki, ki jo je pri Nikopolju, v današnji Bolgariji, bojevala krščanska vojska proti Turkom, iz globin Donave rešil češkega in ogrskega kralja gotove smrti. Tudi kasneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potr dila leta 1405, ko je češki in ogrski kralj Sigismund poročil hčer Hermana II., Barbaro Celjsko.
Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je ugled in moč Celjskim silno dvignila, kar pa ni bilo pogodu Habsburžanom, ki so v tem času v podalpskem prostoru t.i. Notranje Avstrije imeli svoje račune.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luks emburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimsko nemškega cesarstva.
V diplomi o pokneženju Celjskih se je Sigismund spomnil zvestih služb, ki so jih Celjski vršili zanj in cesarstvo. Med drugim je tudi ugotovil, da se je posest rodbine iz Celja v času, ko je njihova Barbara kot cesarjeva žena živela na cesarskem dvoru, si lno povečala. Najpomembnejši del diplome pa se je glasil: "Poknežili smo in povzdignili v poknežene grofe Friderika Celjskega, našega dragega svaka, njegovega sina Ulrika in vse njune dediče in dedičev dediče. Tudi smo jim podelili vse njihove fevde kot prave fevde in Ulrik, sin našega ljubega svaka in kneza, visokorodnega grofa Celjskega, Ortenburškega in Šternberškega, jih je prejel iz naše cesarske roke s posredovanjem dveh razvitih zastavic, kakor se to spodobi za kneze. Grofijo celjsko, ortenbur ško in šterneberško z vsemi gospoščinami, zemljišči, sodišči in pritiklinami ter vse druge gospoščine, ki jih imata Friderik in Ulrik v sveti rimski državi povzdigujemo v pravo in resnično kneževino. Friderik, Ulrik in njuni potomci naj se za vse večne čase imenujejo knezi in pokneženi grofje; celjsko, ortenburško in šternberško ter druge gospoščine naj kot kneževino svete rimske države od nas in naših potomcev prejemajo z razvitimi zastavami kakor drugi naši in državni knezi. Posedujejo naj jo brez vseh ovir. Dajemo jim tudi popolno sodstvo, kakor ga imajo drugi knezi in pokneženi grofje svete rimske države. Podrejeni so jim tudi vsi plemiči, ki bivajo v grofijah in na njihovih gospoščinah. Podeljujemo jim pravico, da lahko kujejo svoj lasten zlat in drugačen denar, ki ga smejo opremljati s svojimi lastnimi znaki. Ukazujemo, da njihov denar sprejemajo po njegovi vrednosti vsi prebivalci njihovih grofij in gospoščin ter tujci. Kjerkoli v svojih grofijah in na svojih gospoščinah najdejo kako rudo , naj že bo to zlato, srebro, železo, svinec ali kaj drugega, jo lahko kopljejo in predelavajo, ne da bi jih mi in drugi pri tem ovirali. S svojo cesarsko močjo ukazujemo vsem knezom države, posvetnim in cerkvenim, vsem grofom, baronom, plemičem in drugim podanikom ter vazalom države, da Friderika in Ulrika, grofa Celjska, Ortenburška in Šternberška, ter njune potomce za večno imenujejo in smatrajo kot naše in državne kneze in poknežene grofe. Kdor bi se proti temu pregrešil, naj vsakokrat plača 200 mark zlata, ki zapadejo do polovice naši državni blagajni, drugo polovico pa naj dobe imenovana grofa in njuni dediči. Mi in naši nasledniki bomo pomagali, ako bi nas v tej zadevi klicali na pomoč."
S pokneženjem so se Celjski rešili oblasti Habsburžanov. In dokler je cesar Sigismund živel, si njihov nasprotnik vojvoda Friderik Habsburški ni upal ukreniti ničesar. Že leto po Sigismundovi smrti, umrl je leta 1437, pa so Celjsko-Habsburška nasprotja prerasla v silovito vojno. Prelivanje krvi med vojskama Celjanov in Habsburžanov se je končalo brez zmagovalca 16. avgusta 1443, ko so v Dunajskem Novem mestu podpisali premirje. Hkrati s premirjem je bila podpisana tudi znamenita dedna pogodba med Friderikom Habsburškim, kasnejšim nemškim cesarjem, in obema Celjanoma, s katero si je povzpetniška rodbina iz mesta ob Savinji, kot se je kasneje izkazalo, zapečatila svojo usodo.
Vir: http://ook.knjiznica-celje.si/zgodilo/poknezenje.htm
(avtor: mag. Branko Goropevšek)
Jana je danes po vaši delavnici dobila tudi inspiracijo doma.Lp
Marija in Jana Gađan

Pokrajinski muzej Celje danes velja za drugi najstarejši muzej v Sloveniji. Svoje zbirke, od prazgodovine do začetka 20. stoletja, razstavlja v Knežjem dvoru in v Stari grofiji.

Temporarily closed

04/03/2021

Piščal;

žgana glina, preprosto okrašena, glazirana, 2. pol. 20. stol., Burma, PMC, inv. št. CA 138.

Posebno skupino lončarskih izdelkov predstavljajo igrače, med katerimi so najbolj razširjeni različni žvrgolci in piščali ter okrasne figurice antropomorfne ali zoomorfne oblike, torej takšne, ki spominjajo na oziroma posnemajo obliko človeka ali živali.

Le kdo ne pozna piščali v obliki ptička ali konjička?
.
.
.
#muzejcelje #pmc #etnologija #etnologia #glinenapiščal #ethnology #burma #loncarstvo #visitcelje #museums #history #clay #etnoloskazbirka⁠ #claybakingpan #oldobjects

03/03/2021

Kelih za vino;

brezbarvno prozorno steklo, višina 12,9 cm, del zbirke zapuščine družine Erhatič, PMC, inv. št. KZS 61.

Kelih je prosto pihan in dooblikovan pri peči. Pihani kupi je dodana noga in na koncu še podstavek.
Kupa je okrašena s pasom filigransko brušenega okrasja. Izdelek je iz kristalinskega stekla. Ni cementiran in je bil najverjetneje del pivskega servisa za vino.
Tip okrasja na kelihu je izdelan strojno. To je olajšalo delo steklarjev, saj so tovrstne kozarce izdelovali v serijah.
.
.
.
#muzejcelje #museums #museumcelje #steklo #steklenkelih #kelihzavino #steklarstvo #glassmaking #glass #vineglass #historyofglassmaking #glassmaking

02/03/2021

CELJANI SO JIH POZNALI - osebnosti, ki so pomembno zaznamovale mestno zgodovino ni širšo okolico

FRANC LIPOLD (1813-1859)

Franc Aleksander Wilhelm Napoleon Lipold se je
rodil leta 1813.
Gimnazijo je končal v Celju, študiral filozofijo in fiziko na graški univerzi, leta 1834 v Celovcu začel z bogoslovjem. Za duhovnika je bil posvečen leta 1837.

Škof Anton Martin Slomšek ga je imenoval za
nemškega pridigarja in ravnatelja Glavne šole v Celju.

💻Več na: https://www.pokmuz-ce.si/sl/interaktivno/drobci-zgodovine-2/
.
.
.
#muzejcelje #museumcelje #visitcelje #museums #celjanisojihpoznali #lipold #historylovers

02/03/2021

Berač;
Ferdinand Gallo(?), 1760/70, les, polihromiran, v. 51 cm, inv.št. P-62.

Figura berača stoji na ovalnem podstavku. Na desni nogi ima podkolensko protezo, zato si pri hoji pomaga z berglo, ki jo opira pod desno pazduho. Levo roko ima iztegnjeno v beraško držo. Preko desnega ramena ima diagonalno na levi bok oprto torbo, oblečen je v kratke bele hlače in črni telovnik preko bele srajce.
Poznobaročni kipar Ferdinand Gallo (1709? – 1788) je bil leta 1754 v uradnem popisu deželnega prebivalstva naveden kot celjski kipar in meščan.
.
.
#kiparstvo #muzejcelje #museums #pmc #lesenkip #museumobject #historylovers #sculpture #history #cerkvenazgodovina #instaobject #les #votiv #churchobject #odskofijedoskofije #sculptureart

01/03/2021

📌Obiskovalce Pokrajinskega muzej Celje obveščamo, da smo SPREMENILI ⏰ODPIRALNI ČAS MUZEJA V MESECU MARCU.

Vabljeni, veseli bomo vašega obiska.
.
.
.
Visit Celje #visitcelje #muzejcelje #museums #museumcelje

01/03/2021

EMAJLIRANA ZAKOVICA

Vlita ploščata bronasta zakovica z vstavljenim raznobarvnim emajlom; premer: 3,5 cm.
Rimsko obdobje, Celje – Muzejski trg, inv. št. R-26149.

Okrasna zakovica je bila najdena ob arheoloških raziskavah leta 2017 v zasutju kloake.
.
.
.
#muzejcelje #archaeology #arheologija #museumobjects #historylovers #zakovica #pokrajinskimuzejcelje #visitcelje #visitslovenia #museums #culturalheritage #instahistory #instamuseum ⁠#culture #ancientworld #muzejjskitrg #materialculture #ancienthistory #romanperiod

26/02/2021

Pokrajinski muzej Celje je sodeloval na Maratonu znanosti, ki ga je organiziral ŠC Celje, Gimnazija LAVA.

Arheolog dr. Jure Krajšek je predaval o antični Celeji in zadnjih arheoloških odkritjih, ki so predstavljena tudi v novi monografiji MUNICIPIUM CLAUDIUM CELEIA.

26/02/2021

Kozarec na nogi;
brezbarvno prozorno steklo, pridobljen na Pragerskem – 1998, višina 18,3 cm, premer zgoraj 7,3 cm, PMC, inv. št. KZS 86.

Stiskan v kalup. Podstavek in noga sta gladka s sledjo spoja kalupa. Kupa je visoka in konične oblike s stiskanim okrasjem. Rob zgoraj je gladek.

Oblika se pojavi že v bidermajerju in se ohranja v proizvodnji še v 20. stoletju. Kozarec so uporabljali za pitje toplih napitkov ali sokov. Podobno formo zasledimo v katalogu Steklarne Hrastnih že na prelomu stoletja. Pogosto so v zapuščinah gostinskih obratov.
.
.
.
#muzejcelje #museums #museumcelje #steklo #steklenkelih #kozarec #steklarstvo #glassmaking #glass #kozarecnanogi #historyofglassmaking #glassmaking #steklarnahrastnik

25/02/2021

Spominska medalja izdana v spomin na Ženevski zvezni strelski festival leta 1851;
srebro, 1851, PMC, inv. št. P-227.

Na averzu medalje je upodobljena veduta Ženeve, pred njo stoji lik ženske. Ob zunanjem robu je napis GENEVE CANTON SUISSE 1815.
Na reverzu je nad prekrižanima puškama upodobljen grb Ženeve z motom IHS POST TENEBRAS LUX.
.
.
.
⁠⁠#pokrajinskimuzejcelje #visitcelje #visitslovenia #muzejcelje #museums #museumcelje #culturalheritage #celje #instahistory #instamuseum ⁠#culture #medalje #medals #materialculture #ancienthistory #silver #srebro

24/02/2021

Klina;

Potočka zijalka, d: 7,25 cm; š: 1,9 cm; db: 0,7 cm; aurignacien – okoli 35.000 let pred sedanjostjo, inv. št.: PR-3664.

Dolga in ozka klina, izdelana iz granulita. Po celem desnem robu ima enakomerno drobno retušo.
Najdena je bila med izkopavanji med leti 1928-1935, pod vodstvom S. Brodarja.
.
.
.

#arheologija #muzejcelje #museums #potockazijalka #potočkazijalka #srečkobrodar #archaeology #klina #granulit #instamuseum #instaarchaeology #archaeologylovers

23/02/2021

ALI VESTE, da so na včerajšnji dan, 22. februarja 1810, na današnjem Slomškovem trgu postavili temeljni kamen za gradnjo gimnazijskega poslopja?

Do slavnostne otvoritve, jeseni 1813, je pouk potekal v župnišču in različnih meščanskih hišah po mestu.
Gimnazija je imela 5 učilnic. Zaradi prostorske stiske so leta 1850 morali zgraditi prizidek k obstoječi stavbi.
Učni jezik na šoli je bil do leta 1849 latinski, pozneje nemški, slovenski jezik je bil le obvezni učni jezik.
Leta 1815 je pouk v gimnaziji začel obiskovati Anton Martin Slomšek. V šolskem letu 1876/77 se je na gimnazijo vpisala prva dijakinja, Helena Walter iz Velike vasi pri Krškem.

Na celjski gimnaziji so bili tako slovenski kot nemški dijaki, pri čemer so slovenski vedno izgubili eno šolsko leto, saj so morali obiskovati pripravljalni razred, da so lahko sledili pouku v nemškem jeziku.
Zahteve po slovenskih paralelkah so bile vedno pogostejše. Šele po odločnem nastopu slovenskih poslancev v državnem zboru je ministrski predsednik Windischgrätz leta 1894 obljubil, da bo postavil slovenske vzporednice na celjski gimnaziji v proračun za leto 1895. Zahtevo po slovenskih paralelkah je dr. Foregger označil kot »odločilen korak k popolni slovenizaciji pomembnega nemškega »jezikovnega otoka« in jo zavrnil. Bil je tudi mnenja, da je »slovenski jezik še premalo razvit, da bi lahko imeli Slovenci svoje gimnazije, kajti samo s slovenskim jezikom avstrijski državljani absolutno ne morejo izpolnjevati svoje naloge, gotovo ne morejo izpolnjevati nobenih višjih kulturnih nalog«.

Kljub temu, so slovenski poslanci uspeli. Ustanovljena je bila K.K. Staats-Untergymnasium in Cilli (Državna nižja gimnazija v Celju). Razredi so bili v poslopju na današnjem Muzejskem trgu, nemški so ostali na stari lokaciji. Učilnice so bile majhne in natrpane, neprimerne za šolske potrebe. Poleg tega so vsi, ki so končali slovensko nemške gimnazijske razrede, morali nadaljevati šolanje na višji nemški gimnaziji.
K.K. Staats-Untergymnasium in Cilli je bila že dve leti kasneje razpuščena in priključena k višji gimnaziji kot samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi.

Decembra leta 1913 se je pojavila zahteva po izključno slovenski gimnaziji. Zahteva ni vznemirila samo celjskih meščanov, ampak celotno državo. Tedanje nemške oblasti so ponudile zemljišče trgovca Rakuscha v naselju Otok, a pod pogojem, da bo pouk potekal le v nemškem jeziku. Na tem zemljišču stoji Prva gimnazija še danes.

Viri:
Boj za Celje : politična orientacija celjskega nemštva : 1861-1907
Ivanka Zajc Cizelj, Šolstvo v Celju v letih 1780-1848
Ivanka Zajc Cizelj, Šolstvo v Celju 1848-1918

23/02/2021

Škržati;
Tri vlite bronaste fibule v obliki škržatov; dolžina: 2,1 do 2,5 cm.
Rimsko obdobje, Celje – Breg (struga Savinje), PMC.

Okras v obliki škržata oz. cikade so nekoč povezovali z vzhodnimi ljudstvi, predvsem Huni, ki so k nam prišli v poznoantičnem obdobju.
Danes vemo, da jih v obliki fibul, okovov, aplik ipd. najdemo tudi v antičnih kontekstih.
.
.
.
#muzejcelje #archaeology #arheologija #museumobjects #historylovers #fibula #pokrajinskimuzejcelje #visitcelje #visitslovenia #museums #culturalheritage #bron #bronce #instahistory #instamuseum ⁠#culture #ancientworld #materialculture #ancienthistory #antika

22/02/2021

Posoda za tekočino s čepom;
žgana glina, zeleno glazirana, les, začetek 20. stol., Vitanje, PMC, E 1205.

Lončarski izdelki so številni in raznoliki. Mednje sodijo različni uporabni in okrasni predmeti. Lončeno posodje – pekači, potičnice, sklede, krožniki, vrči, kozarci in številni drugi izdelki – je med drugim namenjeno shranjevanju, prenašanju, kuhanju, peki in uživanju živil ter pijač.
.
.
.
#muzejcelje #pmc #etnologija #etnologia #ethnology #lončarstvo #loncarstvo #visitcelje #museums #history #clay #museumcelje #etnoloskazbirka⁠ #claybakingpan #oldobjects

19/02/2021

Žepni kozarec;
brezbarvno prozorno steklo, pridobljen v Slovenski Bistrici - 2009, višina kozarca je 9,3 cm; PMC, inv. št. KZS 777.

Ima sploščeno obliko in je stiskan v kalup. Dno je rahlo odebeljeno, osrednji del je rebrast.
Na sploščeni strani je vtisnjen romb z napisom Štajerska v borbi Ostrožno 19. IX. 1954. V osrednjem delu romba je podoba partizana v jurišu.

Leto 1954 sta v Celju najbolj zaznamovala poletna poplava in v mesecu septembru ljudsko zborovanje na Ostrožnem. Če je bila poplava katastrofa, je bilo zgodnje jesensko zborovanje eden večjih in odmevnejših dogodkov v našem mestu, ko so se spomnili prihoda XIV. divizije na Štajersko.

Slovesnosti se je udeležilo okoli 350 000 ljudi, častni gost je bil predsednik FNRJ Josip Broz Tito. Kozarec je izdelan kot spominek na ta dogodek.
.
.
.
#muzejcelje #museums #museumcelje #steklo #steklenkelih #kozarec #steklarstvo #glassmaking #glass #ostrožno #historyofglassmaking #glassmaking

18/02/2021

Pohištvene nogice;

Vlite profilirane bronaste nogice z bronastimi ali železnimi trnastimi nastavki za pritrjanje na leseno pohištvo; ohranjena višina: od 1,3 cm do 5,4 cm.

Rimsko obdobje, Celje – Stanetova-Levstikova ul., Muzejski trg, Breg (struga Savinje), PMC.
.
.
.
#muzejcelje #archaeology #arheologija #museumobjects #historylovers #antika #pokrajinskimuzejcelje #visitcelje #visitslovenia #museums #culturalheritage #brona #bronce #instahistory #instamuseum ⁠#culture #ancientworld #materialculture #ancienthistory #savinjariver

17/02/2021

ALI VESTE, kje stoji špitalska kapela sv. Elizabete v Celju?

Na vzhodni strani Slomškovega trga je ohranjena kapela sv. Elizabete, ki je nekdaj sodila v sklop starega celjskega mestnega špitala.
Ime špital (hospital) izvira iz latinske besede hospes, kar pomeni gost/tujec. Z besedo špital so tako sprva v srednjem veku poimenovali prenočišča za tujce in popotnike, kasneje pa se je ime preneslo na stavbe v katerih so našli zavetišče revni, obubožani in onemogli meščani. Take špitale so ustanavljali samostani starejših redov (benediktinci, cisterjanci, kartuzijani), z razvojem mest pa je skrb za bolne in obubožane postala skrb mestne občine.

Prvi celjski mestni špital je sredi 14. stoletja ustanovil že Friderik I. Celjski. Stal je v severnem delu mesta izven kasnejšega mestnega obzidja.
O tem, da je bila sočasno zgrajena pripadajoča cerkev (sv. Duh), priča zapis iz Celske kronike, ki pravi, da »naj bi duhoven, ki hodi vun v špital spovedovat, vsako kvaterno saboto pri sv. Duhu mertvaško mašo pel za njega ino njegovo žlahto, za rajne Celjske grofe, vtemeljitelje tega špitala, ino za vse rajne špitalske očete. Ako so tedaj Celjski grofi vtemeliteli špitala, ki je ne deleč od cerkve stal, tako so naj berž to cerkev vtemelili”.

Špital so leta 1459 zaradi turške nevarnosti preselili v hišo na današnji Gosposki ulici, ki je bila kasneje znana po imenu »vrata z antikami«. Imenoval se je po sv. Uršuli.

Leta 1487 je bil dokončan nov špital na lokaciji, kjer stoji še danes. Okoli leta 1500 pa je bila zgrajena kapela sv. Elizabete Turinške, zavetnice bolnih, revnih, pohabljenih in beračev. K vsakemu špitalu je namreč sodila kapela, po navadi posvečena sv. Duhu po zgledu rimskega špitala (spitale Santo Spirito), ki ga je 1204 ustanovil papež Inocenc III.
Kapela je bila namenjena v glavnem oskrbovancem špitala, vendar je bila dostopna tudi za javnost. Za dušno oskrbo prebivalcev špitala je skrbel špitalski kaplan. Varovanci so morali opravljati lažja dela, sodelovati pri bogoslužju in moliti za svoje dobrotnike.
Celjski mestni špital s kapelo sv. Elizabete je imel status ubožnice in bolnice.
V mestu so tudi z mesečnimi nabirkami, prirejanjem gledaliških predstav, z loterijami itd. nabirali denar in pomagali pomoči potrebnim. Celje je spadalo med revnejša okrožna mesta, a v virih lahko preberemo, da »se kaže dobrosrčnost tukajšnjih mestnih prebivavcev v kar ugodni luči«.

Ko je bila leta 1874 ustanovljena celjska bolnišnica (Gizelina), je špital služil izključno kot dom za mestne ubožce.

Vir: Niko Kuret, Gradivo za narodopisje Slovencev, Ljubljana, 1985;
V hiši mojega očeta je mnogo bivališč : o porušenih celjskih cerkvah, Zgodovinski arhiv Celje, 2003; Slovenjgraški meščanski špital v srednjem veku, Pokrajinski muzej Maribor, 1985;

17/02/2021

Skleda;
žgana glina, poslikana in glazirana, 2. pol. 19. stol. (?), Podsreda (Kozje), PMC, inv. št. E 139.

Lončarji imajo znanje iz zelo različnih področij, lončarsko delo namreč vključuje številne in zelo različne postopke – od pridobivanja in priprave gline do oblikovanja, sušenja, žganja, krašenja in glaziranja izdelkov. Lončarji lahko izdelke oblikujejo ročno, v kalupih ali na lončarskem vretenu.
Žgejo jih v tradicionalnih zidanih lončarskih pečeh ali v električnih pečeh.
.
.
.
#muzejcelje #pmc #etnologija #etnologia #ethnology #lončarstvo #loncarstvo #visitcelje #museums #history #clay #skleda #etnoloskazbirka⁠ #podsreda #museumcelje #oldobjects

16/02/2021

Spominska medalja v spomin na obleganje Rima;
1849, bron, PMC, inv. št. KZ-1882.

Medaljo je osnoval papež Pij IX. v spomin na dogodke iz februarja 1849, ko so italijanske revolucionarne sile zavzele Rim in je moral papež na pomoč poklicati katoliške države. Najbolj množično so se odzvali Francozi, ki so spomladi 1849 oblegali Rim, julija vstopili v mesto in povrnili oblast Svetemu sedežu.

Na averzu je znotraj venca upodobljen grb Svetega sedeža. Ob zunanjem robu je napis SEDES APOSTOLICA ROMANA. Na reverzu je napis PIUS IX. PONT. MAX. / ROMAE RESTITVTVS / CATHOLICIS ARMIS / COLLATIS / AN. MDCCCXLIX.
.
.
.
#pokrajinskimuzejcelje #visitcelje #visitslovenia #muzejcelje #museums #museumcelje #culturalheritage #celje #instahistory #instamuseum ⁠#culture #medalje #medals #materialculture #ancienthistory #bron #bronce

15/02/2021

CELJANI SO JIH POZNALI - osebnosti, ki so pomembno zaznamovale mestno zgodovino ni širšo okolico

JURO HRAŠOVEC (1858-1957)

Dr. Juro Hrašovec je predstavljal eno najbolj karizmatičnih osebnosti slovensko usmerjene
politike v Celju na začetku 20. stoletja.

Rojen je bil v Sisku, leta 1889 se je kot odvetnik preselil v Celje.

14. maja 1921 je bil na prvih povojnih občinskih volitvah izvoljen za prvega slovenskega župana Celja. To funkcijo opravljal do leta 1927.

Njegovo več kot 60-letno javno delo v Celju in okolici
je bilo posvečeno predvsem ohranjanju in krepitvi
slovenske gospodarske, politične in kulturne moči.

Med drugim je dosegel ustanovitev Kmetijske šole v Šentjurju, Meščanske šole v Žalcu ter tudi postavitev Deške okoliške šole leta 1927.

Več o njegovi življenjski in poklicni poti si boste lahko ogledali na občasni razstavi, ki jo bomo v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili maja letos.

💻https://www.pokmuz-ce.si/sl/interaktivno/drobci-zgodovine-2/
.
.
.
#muzejcelje #museumcelje #celjanisojihpoznali #visitsentjur #visitcelje #museums #znaniceljani #historylovers

15/02/2021

Praskalo z vbadalom;

Potočka zijalka, d: 6 cm; š: 2,6 cm; db: 0,6 cm; aurignacien – okoli 35.000 let pred sedanjostjo, inv. št.: PR-3716.

Med kamenim inventarjem iz Potočke zijalke je to edino najdeno orodje s to kombinacijo.
Čelo praskala je visoko, desni rob totalno retuširan. Vbadalo se nahaja na levem zgornjem vogalu, na tem delu je izrazita prečna retuša.
Orodje je izdelano iz porfija. Najdeno je bilo med izkopavanji pod vodstvom S. Brodarja, med leti 1928-1935.
.
.
.
#arheologija #muzejcelje #museums #potockazijalka #potočkazijalka #srečkobrodar #archaeology #praskalo #porfir #instamuseum #instaarchaeology #archaeologylovers

12/02/2021

Vaza;

zazrcaljeno steklo, 19. stoletje, Pohorje, višina vaze 21 cm, premer 8,4 cm, inv. št. KZS 91.

Izdelana iz brezbarvnega dvostenskega stekla. Med steni so vlili raztopino, ki vsebuje srebrov nitrat in je dal posrebren videz. Strokovno je to poimenovano zazrcaljeno steklo, v ljudskem izročilu pa ga označujejo kot »srebrnina za siromake«. Občasno je tudi zlato lesketajoče.

Izraz kmečko srebro izvira iz dejstva, da si podeželsko prebivalstvo ni moglo privoščiti srebrnine in je zato uporabljalo cenejše prevlečeno steklo. Izdelki so votli, zato se je zaradi vdora vlage srebrna plast pogosto luščila.
Izdelovali so vaze in svečnike, ki so jih krasili z emajlno poslikavo in cvetličnimi motivi. Popularne so tudi skulpture križanega, Marije z Jezusom, ki so bile del domačega bogkovega kota.
.
.
.
#muzejcelje #museums #museumcelje #steklo #vaza #vase #steklarstvo #glassmaking #glass #historyofglassmaking #glassmaking #pohorje

Videos (show all)

Knjižne novosti Pokrajinskega muzeja Celje
Stara grofija - Kulturnozgodovinska razstava Pokrajinskega muzeja Celje

Location

Telephone

Address


Trg Celjskih Knezov 8
Celje

Opening Hours

Tuesday 10:00 - 16:00
Wednesday 10:00 - 16:00
Thursday 10:00 - 16:00
Friday 10:00 - 16:00
Saturday 10:00 - 16:00
Other Celje schools & colleges (show all)
MIC - Šolski center Celje MIC - Šolski center Celje
Pot Na Lavo
Celje, 3000

Medpodjetniški izobraževalni center ŠC Celje

ŠCC, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije
Pot Na Lavo 22
Celje, 3000

Na naši šoli izobražujemo dijake v programu srednjega strokovnega izobraževanja za poklic strojni tehnik, tehnik mehatronike, medijski tehnik, ...

ABITURA ABITURA
Lava 7
Celje, 3000

Šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! 03/428 55 30, 03/428 55 32 www.abitura.si

Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola
Kosovelova Ulica 4
Celje, 3000

Izobraževalni programi: ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik, tehnik varovanja, trgovec, maturitetni in poklicni tečaj.

Sara Hrovatič Sara Hrovatič
Celje, 3000

Draga Podjetnica, Umetnica, Multistrastna Kreativka. Dobrodošla! Ta stran je ustvarjena zate, ki želiš posel, ki ga že ljubiš, spremeniti v čisti užitek.

Jezikovna šola Celje Jezikovna šola Celje
Valvasorjeva Ulica 1
Celje, 3000

V naši jezikovni šoli vam je omogočeno učenje jezikov: angleščine, nemščine in italijanščine. Naši tečaji otrokom olajšajo prvi stik z jezikom, v višjih razredih pa jim pomagajo pri doseganju boljšega uspeha in prehodu v srednjo šolo.

Šolski center Celje Šolski center Celje
Pot Na Lavo 22
Celje, 3000

Šolski center Celje (ŠC Celje) je slovenski javni vzgojno-izobraževalni zavod, s sedežem na Poti na Lavo 22 v Celju. Je največji šolski center v Sloveniji.

Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko
Ljubljanska Cesta 17
Celje, 3000

Srednja poklicna in strokovna šola v Celju.

Complementarium Inštitut za raziskave narave in razvoj okoljskih tehnologij Complementarium Inštitut za raziskave narave in razvoj okoljskih tehnologij
Lopata 60
Celje, 3000

Komplementarček organizira zdrave zabave in delavnice za vaše najmlajše v naravnem in varnem okolju. Inštitut Complementarium tudi ozavešča o problemih onesnaževanja okolja in pomenu trajnosti.

ŠC Celje, SŠ KER ŠC Celje, SŠ KER
Pot Na Lavo 22
Celje, 3000

Šolski center Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo

Vocal BK Studio Vocal BK Studio
Vodnikova 13.
Celje, 3000

School of performing arts is a place where students under the guidance of highly educated tutors perfect techniques of singing, dancing, acting.