ETrŠ Brežice

Izhaja iz ene najstarejših tradicij ekonomskega izobraževanja na Slovenskem. Zadnjih nekaj let pa izvaja tudi logističnega tehnika - za tehnično usmerjene.

Posavski obzornik

Dijaki ETrŠ Brežice nadaljujejo tradicijo osvajanja državnih naslovov v tehniki prodaje. 👏👍 Letos jim je osebno čestital tudi predsednik 🇸🇮 Borut Pahor. ⤵️

Izjemni uspehi dijakov ETrŠ Brežice na 43. državnem tekmovanju v tehniki prodaje: BENJAMIN VOVK IN ALBION MORINA POSTALA DRŽAVNA PRVAKA, SKUPNO OSVOJILI TRI ZLATA IN ŠTIRI SREBRNA DRŽAVNA PRIZNANJA TER ODLIČNO EKIPNO 3. MESTO

Na Ekonomski in trgovski šoli Brežice je v četrtek, 11. 4. 2019, potekalo 43. državno tekmovanje v tehniki prodaje za dijake trgovskih šol, ki je najstarejše strokovno tekmovanje v Sloveniji.

Trgovina je danes ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Trgovske šole si prizadevamo dvigniti pomen in ugled trgovskega poklica med mladimi in v družbi, državno tekmovanje v tehniki prodaje pa je ena izmed tovrstnih aktivnosti. Cilji državnega tekmovanja so poglabljanje znanja in prodajnih veščin, popularizacija trgovske stroke, spodbujanje dijakov k marljivemu delu, izmenjava izkušenj ter medsebojna druženja. Celosten prodajni proces posameznega dijaka tekmovalca je ocenjevala tričlanska komisija. Kriterije ocenjevanja so sestavljali sprejem kupca (pristop, pozdrav, nagovor), postrežba (poslušanje kupca, ponujanje blaga, svetovanje, kompletiranje), zaključek prodajnega postopka (izročanje blaga in pozdrav) in odnos do kupca (prijaznost, vljudnost).

Tekmovalci so se pomerili na sedmih tekmovalnih področjih: kozmetika, živila, obutev, konfekcija, mali gospodinjski aparati, veliki gospodinjski aparati in barve-laki. Iz Ekonomske in trgovske šole Brežice se je tekmovanja uspešno udeležilo sedem dijakov tretjega letnika programa trgovec: ALBION MORINA, MATEJA PODGORŠEK, MIHAEL PŠENIČNIK, FATLINDA SARAMATI, BENJAMIN VOVK, MELITA ZALOKAR in MAIDA ŽIGIĆ, ki so na tekmovanju dosegli izjemne rezultate.

Benjamin Vovk je v kategoriji veliki gospodinjski aparati osvojil 1. mesto in naslov državnega prvaka. S svojim suverenim nastopom je zbral 295 točk (od 300 možnih točk), kar je najboljši rezultat tekmovanja. V kategoriji mali gospodinjski aparati je 1. mesto osvojil Albion Morina in naslov državnega prvaka. Maida Žigič je tekmovala v kategoriji konfekcija in zasedla 3. mesto. Vsi trije dijaki so se na tekmovanje pripravljali pod mentorstvom profesorice Mojce Ogorelc in vsi trije prejeli tudi zlata državna priznanja.

Mateja Podgoršek je tekmovala v kategoriji kozmetika, Melita Zalokar v kategoriji živila, Fatlinda Saramati v kategoriji obutev in Miha Pšeničnik v kategoriji barve-laki. Vsi štirje dijaki so se na tekmovanje pripravljali pod mentorstvom profesorice Urške Senica in vsi prejeli srebrna državna priznanja.

Ekipno so dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice na tekmovanju osvojili odlično 3. mesto od trinajstih sodelujočih šol na tekmovanju. Priznanja in nagrade sta dijakom svečano podelila predsednik države, g. Borut Pahor in vodja tekmovanja, profesorica Urška Senica.

Odlični rezultati naših dijakov so dokaz, da se v Posavju in na naši šoli nadaljuje tradicija izobraževanja kakovostnih prodajalk in prodajalcev, ki so na trgu dela zelo iskani, saj potrebe po tem poklicu naraščajo. Na šoli smo zelo ponosni na dosežke in izjemne rezultate naših državnih prvakov in dijakov iz različnih področij prodaje, ki so vedno zelo uspešno zastopali našo šolo.

Na tekmovanje smo se intenzivno pripravljali v sodelovanju z različnimi trgovskimi podjetji: Merkur Brežice, Mercator Hipermarket Brežice, DM – Drogerie Markt Brežice, Mana Brežice in Alpina Brežice, ki so s svojimi dragocenimi nasveti, izkušnjami, veščinami in strokovnimi znanji približali našim dijakom način, pristop in učinkovitost uspešne prodaje. Podjetjem in mentorjem se zahvaljujemo za prijetno in strokovno sodelovanje ter pomoč pri pripravah na tekmovanje.

Vsem našim uspešnim tekmovalcem pa iskreno čestitamo za lepe rezultate, osvojene nagrade in priznanja ter njihov trud.

Mojca Ogorelc, prof.
Foto: Metka Galič

Predsednik Slovenije Borut Pahor obiskal Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice in čestital najboljšim na državnem tekmovanju v tehniki prodaje

Foto: Metka Galič in Foto Rožman

Predsednik Slovenije Borut Pahor obiskal Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice in čestital najboljšim na državnem tekmovanju v tehniki prodaje

Foto: Metka Galič in Foto Rožman

Predsednik Slovenije Borut Pahor obiskal Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice in čestital najboljšim na državnem tekmovanju v tehniki prodaje

Ekonomska in trgovska šola Brežice je kot lanskoletna zmagovalna šola letos organizirala 43. državno tekmovanje v tehniki prodaje za srednješolce programa trgovec. Glavna organizatorka in predsednica državne izpitne komisije je bila profesorica Urška Senica. Sodelovalo je 17 šol s 96-imi tekmovalci, ki so se pomerili v spretnosti prodajanja in trženja. Ker je sodelovala tudi šola iz Samoborja, je tekmovanje preseglo državne okvirje in postalo mednarodno. Med številnimi sponzorji in njihovimi zastopniki je tekmovanje podprl tudi predsednik države gospod Borut Pahor, ki je čestital vsem tekmovalcem in poudaril, da je tudi sam »prodajalec«, ki poskuša prodajati pomembne in dobre ideje ter svoje vrednote. »Če prodajaš to, v kar res verjameš, delaš to s strastjo in si gotovo uspešen in srečen«, je rekel predsednik mladim in njihovim mentorjem. »In danes ste tu zbrani najboljši, zato se bom lahko od vas tudi kaj naučil. Najpomembnejši pa so na koncu vendarle kupci,« je še dodal v svojem simpatičnem in sproščenem slogu.

Na uvodnem in zaključnem delu so prisotne poleg predsednika pozdravili in nagovorili tudi ravnateljica dr. Mojca Tomažin, podžupanja Katja Čanžar, Bernard Kresnik (Skupnost ekonomskih, trgovskih in upravnih šol Slovenije), župan Ivan Molan in predstavnik generalnega sponzorja Mercatorja, direktor menagementa, človeških virov in organizacije Gregor Rajš. Najboljšim pa je priznanje poleg Urške Senica podeljeval tudi Borut Šašek iz Mercatorja.

Za prijeten kulturni in športni program so poskrbeli številni dijaki in dijakinje šole pod mentorstvom Alenke Pečnik Kranjec, Vladke Lopatič, Alberta Žnideršiča in Metke Lorger.

Tekmovalci so nastopili v sedmih kategorijah, in sicer živila, kozmetika, konfekcija, obutev, barve-laki, veliki gospodinjski aparati in mali gospodinjski aparati. Tekmovanje je potekalo v brežiških trgovinah Mercator, DM, Mana, Merkur in Alpina. Vsak tekmovalec je žrebal izdelek, ki ga je moral prodati ocenjevalni komisiji, ta pa ga je ocenila glede na sprejem kupca, postrežbo in zaključek. Ker so se izbranci za tekmovanje pripravljali tako v šoli kot tudi na praksi, so pokazali ogromno znanja iz psihologije prodaje in poznavanja trgovskega blaga in tako opozorili na pomen poklica prodajalec. Kljub vse bolj razviti spletni trgovini ostaja človek še vedno najpomembnejši svetovalec.

Zmagovalci posameznih kategorij so postali Anastazija Kuzmanoska (živila), Anna Golob Doneva (kozmetika), obe iz Srednje trgovske šole Ljubljana, Mojca Blaževič (konfekcija) iz Gimnazije in srednje šole Kočevje, Ines Videmšek (obutev) iz Ekonomske šole Celje, Simon Smodiš (barve-laki) iz Ekonomske šole Murska Sobota in Benjamin Vovk (veliki gospodinjski aparati) ter Albion Morina (mali gospodinjski aparati), oba iz Ekonomske in trgovske šole Brežice. Domača šola je v skupnem razporedu zasedla tretje mesto, za kar gredo največje zasluge profesorici Mojci Ogorelc, zmagala pa je Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper.

Takšno tekmovanje prinese poleg novega znanja tudi nova prijateljstva, kar je vsaj enako pomembno kot zmagovalne stopničke, je poudarila domača ravnateljica. Da je bil obsežen projekt odlično izpeljan, je poleg glavne organizatorke poskrbela predana ekipa profesorjev, dijakov in drugih sodelavcev na Ekonomski in trgovski šoli Brežice, za kar jim velja vsekakor iskreno čestitati.

Za ETrŠ: Metka Galič

Dijaki četrtega letnika ekonomskega programa Ekonomske in trgovske šole Brežice smo pridno sodelovali na evropskem tekmovanju Statistične igre in si zaslužili majčke.

Mentorica prof. Elena Mlakar

Delovna praksa na Malti, Erasmus+

Četrtek, 11. 4. 2019

Zjutraj smo se Domen, Rok in jaz odpravili na naš zadnji delovni dan. Zbudili smo se okoli 8. ure in se odpravili proti avtobusni postaji. Imeli smo skrajšan urnik, saj smo imeli že ob 14. uri zaključni sestanek za prakso v tujini v agenciji Easy Job Bridge. V agenciji so nam vrnili denar, ki smo ga jim dali na začetku prakse. Po koncu sestanka sva se Domen in jaz še odpravila v Mdino in pa tudi v Marsaxlokk. Bilo je zelo lepo, še posebej vreme je bilo zares super.

Jan Mladkovič, 3. Ae

[04/12/19]   Delovna praksa na Malti, Erasmus+

Sreda, 10. 4. 2019

Zjutraj sem se zbudil, se umil ter pripravil na delo. Tako sva se z Majo odpravila do avtobusne postaje, kamor ob 7.40 pride najin avtobus. Ko sva prišla v vrtec, sva dobila topel sprejem otrok ter vzgojiteljev. Po končanem delu ob 14. uri sva se z Majo odpravila domov. Ker sva prva, ki prideva domov, morava s kosilom počakati na druge, tako sem jaz čakal Miho ter Tjašo, da smo si skupaj pripravili kosilo. Preostanek dneva sem si vzel zase, pripravil sem si pokovko ter film in tako preživel preostanek dneva.

Gal Lupšina, 3. Av

posavskiobzornik.si

Na razglasitvi rezultatov 43. državnega tekmovanja v tehniki prodaje tudi predsednik Pahor

Objava v medijih

posavskiobzornik.si Ekonomska in trgovska šola (ETrŠ) Brežice je bila v četrtek gostitelj 43. državnega tekmovanja v tehniki prodaje. Na tekmovanju, katerega cilj je promocija ekonomskih poklicev, se je pomerilo 96 dijakov iz 17 šol v sedmih kategorijah. Na svečani razglasitvi rezultatov, ki je potekala v šport...

Borut Pahor

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes na povabilo dijakinje Ajle udeležil zaključne slovesnosti 43. državnega tekmovanja v tehniki prodaje za dijake srednjih poklicnih šol Slovenije na Ekonomski in trgovski šoli Brežice.

Na tekmovanju je sodelovalo okoli sto dijakov iz sedemnajstih trgovskih šol v Sloveniji in letos prvič tudi šola iz Samobora na Hrvaškem. Tekmovanje, katerega namen je spodbujanje dijakov k odličnosti v prodaji in promocija trgovske stroke, je potekalo v realnih okoliščinah in v pravih trgovinah v sedmih kategorijah (živila, mali in veliki gospodinjski aparati, barve in laki, obutev, kozmetika in konfekcija), s sodelovanjem pa so dijaki pridobili dragocene praktične izkušnje. Tekmovanje je potekalo kot odprt ustvarjalno-poučen dogodek, kjer so dijaki programa trgovec prikazali veščine prodajnega postopka, ki so se jih naučili v učnem procesu.

V nagovoru se je predsednik Pahor zahvalil za vabilo na slovesnost in čestital dijakom in učiteljem, ki so sodelovali v pripravi tega tekmovanja. Dejal je, da je prišel danes med najboljše, da se tudi česa nauči, saj je tudi sam na nek način prodajalec in sicer prodajalec svoje vizije boljše družbe. Predsednik je udeležencem zaupal svoje prepričanje, da je boljši, kdor svoje delo opravlja strastno, zavzeto in tako, da verjame vase - enako velja za prodajo, je dejal. Na koncu je predsednik čestital vsem prejemnikom priznanj in nagrad.

Delovna praksa na Malti, Erasmus+

Torek, 9. 4. 2019

Zbudil sem se ob 6. uri zjutraj, nato pa sva se s Tjašo odpravila na avtobusno postajo Msida, z avtobusom do Vallette, od tam pa z avtobusom do Rabata. Skupaj vožnja traja malo več kot eno uro, tako da sva prispela okoli 8.20. S Tjašo delava v Nacionalnih arhivih Malte, ki se nahajajo v mestu Rabat, v eni izmed najstarejših bolnišnic v Evropi. Moja naloga je vpisovanje podatkov in dokumentov Predsedniške pisarne Malte iz leta 1948, Tjašina naloga pa je skeniranje malo starejših dokumentov. Delavnik je trajal od 8.30 do 13.30, sledila je enourna vožnja domov. Popoldne smo se Maja, Ines, Domen, Jan, Rok in jaz odpravili v mesto Birzebbugia, kjer smo si ogledali Pretty Bay beach. Po krajšem postanku doma smo se odpravili v St. Julian's na večerni izlet.

Blaž Vogrin, 3. Ae

Delovna praksa na Malti, Erasmus+

Ponedeljek, 8. 4. 2019

Po vikendu polnem dogodivščin, smo danes začeli še zadnji teden delovne prakse v tujini. Tinkara, Tjaša, Blaž in jaz smo se zjutraj ob 7.15 uri skupaj odpeljali do svojih delovnih mest. Ob 8. uri sva s Tinkaro prispeli do vrtca Stepping Stones, kjer opravljamo prakso. V vrtcu sem se skozi dnevno rutino zopet naučila nekaj novega, kar bom z veseljem prenesla v domače vrtce. Popoldne, ko smo vsi prišli iz svojih služb, smo se družili ob odličnih palačinkah in nakupovanju spominkov.

Manca Molan, 3.Av

Delovna praksa na Malti, Erasmus+

Nedelja, 7.4.2018

Dan se je pričel s pozno jutranjo kavico. Čez dan smo imeli prosti čas, in sicer za pisanje dnevnika, poročil, za druženje, nekateri so odšli v trgovino, spet drugi pa smo obiskali glavno mesto Malte, Valletto. Z Majo sva se odpravili z avtobusom v Valletto, kjer sva pojedli sladico v eni izmed zelo poznanih restavracij Lot Sixty. Po tem sva odšli v trgovine, kjer sva kupili nekaj spominkov za najine domače. Spili sva še kavico in se odpravili nazaj v Msido. Zvečer ob pol osmih smo imeli sestanek, nato pa smo obiskali mesto San Juliens.

Ines Omerzel

V okviru projekta Mladi mladim, kjer se je naša šola ukvarjala s področjem kmetijstva smo se pogovarjali z gospodom Francem Bogovičem, evropskim poslancem in pobudnikom projekta.

Glede na to, da je naša šola v projektu Mladi mladim preučevala področje kmetijstva, smo izkoristili priložnost in zastavili nekaj vprašanj človeku, ki to široko področje pozna zelo dobro, in to z različnih zornih kotov, saj se gospod Bogovič in njegova družina ukvarjajo s sadjarstvom, bil je dolgoletni župan občine Krško, minister, kot poslanec Evropskega parlamenta pa zelo aktivno spremlja dogajanje na področju kmetijstva, in, kar je še pomembneje, s svojim delovanjem skuša pripomoči k boljši povezanosti šol s podjetij in ostalimi deležniki, ki bi lahko pripomogli k razvoju.

Že nekaj časa spremljamo vaš projekt Pametnih vasi, ki je medijsko zelo odmeven. Kaj so torej glavne ideje projekta in v kateri fazi se projekt nahaja? Ima že kakšne konkretne rezultate?

Gre za poskus iskanja rešitev, kako zaustaviti trend izseljevanje prebivalstva s podeželja. Digitalizacija predstavlja pomembno rešitev, predpogoj za to pa so širokopasovne povezave, ki jih bo povečini treba zgraditi z javnimi sredstvi. Podeželje ima v primerjavi z mestnim okoljem za polovico manjšo pokritost s temi povezavami. Samo z izpolnitvijo tega osnovnega pogoja lahko ustvarimo nova delovna mesta na podeželju in na ta način zagotovimo njegovo poseljenost. Pri Pametnih vaseh gre poleg tehnoloških inovacij tudi za socialne inovacije, kjer je v ospredju človek, ne iskanje profitov. V 70-h je v Sloveniji že obstajal koncept policentričnega razvoja, ki ga je potrebno z ustreznimi prilagoditvami postaviti v 21. stoletje. Gre za preplet več področij. Najprej, kot rečeno, je potrebno zgraditi infrastrukturo, nato pa sledijo rešitve na področju kmetijstva, npr. precizno kmetijstvo z uporabo robotov in senzorjev. S temi tehnologijami postane kmetijstvo učinkovitejše in okolju prijaznejše (npr. precizno gnojenje, škropljenje …) hkrati pa je zagotovljena sledljivost. Z vzpostavitvijo digitalnih platform lahko povežemo proizvajalce in potrošnike brez vmesnih prodajnih posrednikov. Delitvena ekonomija na področju mehanizacije bi zagotovila obdelanost več površin z modernimi stroji, ki si jih posameznik ne more kupiti. Naslednje področje je mobilnost na podeželju. Mreža javnega prometa je tu skromnejša in predvsem starejši težko pridejo do zdravnika, gredo po opravkih. Obstajajo pa alternative, ki zapolnjujejo te vrzeli in že rešujejo to težavo s pomočjo občin ali pa s konceptom Sopotnik. Z decentralizacijo poklicev na področju sociale, zdravstva (npr. ljudje ne bi za vsako merjenje krvnega pritiska ali merjenja sladkorja v krvi morali k zdravniku), ter skrbi za starejše (e-help) bi vzpostavili boljšo kakovost življenja na podeželju. Podeželje nudi ogromno priložnosti tudi na področju energetike, od decentraliziranega koncepta energetike, npr. proizvodnja sončne energije na obstoječih strehah, vetrnih elektrarn do t.i. aktivnih odjemalcev, ko daješ v omrežje energijo, kadar je ne potrebuješ. Po Evropi so že uspešni primeri t.i. energetskih zadrug – ljudje varčujejo za starost, tako da vlagajo v elektrarne v svojem kraju, in imajo nato zagotovljen prihodek. Področje turizma je prav tako ključen dejavnik podeželja, kjer se je potrebno še bolj usmeriti v sisteme spletnih rezervacij. Koncept pametnih vasi je zelo širok in primeri dobrih praks, ki po Sloveniji že delujejo, so bili predstavljeni v nizu predstavitev in okroglih miz. Tudi nova skupna kmetijska politika naslavlja precej izzivov, ki jih izpostavlja naš projekt, od digitalizacije, prenosa znanja in generacijsko prenovo, se pravi, da spodbuja mlade, ki jim je digitalni svet bliže, in sofinancira te opreme. Štejem si za velik uspeh, da sem v okviru regionalnega sklada, ki je največji evropski kohezijski sklad, uspel za ruralna območja pridobiti 5 % sredstev oz. 13,5 milijard evrov, znotraj tega pa za koncept Pametnih vasi 2,4 milijard evrov. Na mojo pobudo so bile Pametne vasi prvič uvrščene v zakonodajni tekst EU ob tem, da je zagotovljeno tudi namensko financiranje. Ključen izziv je najti dobre primere in jih razširiti drugam, vključiti lokalne skupnosti in ministrstvo, ki bo pripravilo vse operativne programe, ki bodo osnova za financiranje za razpise.

Kaj se obeta v prihajajoči Skupni kmetijski politiki? Kaj so glaven smernice, novosti?

Usmeritve, ki jih je predlagala komisija temeljijo na treh stebrih: pridelavi hrana, razvoju podeželja in varstvu okolja. Še vedno ostaja vodilna skrb kakovostna pridelava hrane, kako s pomočjo EU zagotoviti dovolj hrane, kmetu primeren dohodek in potrošniku kakovostno in cenovno dosegljivo hrano. Nadaljuje se poudarek na podeželju – kako ob kmetijstvu razvijati podeželje in ga ohraniti poseljenega. Vse bolj pa prihaja v ospredje pomen okolja, torej vpliv na zrak, vodo in biodiverziteto v naravi. Ključna sprememba je prehod iz izpolnjevanja navzkrižne skladnosti v izpolnjevanje ciljev – skupen okvir bo še vedno oblikovala EU, vsaka država pa bo morala po novem izdelati strateški načrt, ki ga bo morala sooblikovati z vsemi deležniki. Prilagoditi ga bo možno dejanskim razmeram in potrebam posamezne države, zato je ključno pametno postaviti strategijo razvoja kmetijstva do leta 2030. Večji poudarek bodo spet dobile družinske kmetije, da se trend t.i. »grabbinga«, ko finančni špekulanti kupujejo kmetijska zemljišča z namenom pobiranja subvencij, dokončno ustavi. Predlog je, da se določi zgornja meja neposrednih plačil na kmetijo, prav tako bi naj bile subvencije višje za začetne hektarje. Vse to naj bi pripomoglo, da število manjših kmetij ne bi tako hitro upadalo in da imajo tudi manjše kmetije možnost, da pridejo do sredstev in se ohranijo. Drugi izjemno pomemben cilj je generacijski prenos, ki bi spremenil starostno strukturo lastnikov kmetij. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je manj kot 6 % lastnikov kmetij mlajših od 35 let, 31 % lastnikov je starejših od 65 let, 24 % pa predstavlja starostna skupina 55–65 let. Cilj je povečati število mladih lastnikov kmetij in v ta namen je predlagan ukrep, da bi prvih 5 let mladi dobili do 50-odstotni dodatek k subvenciji in povečana sredstva, tudi do 100.000 evrov, za prve investicije. Drugi poudarki se navezujejo na digitalizacijo, prenos znanja in s tem povezano organizacijo svetovalnih služb, kjer jih še ni. Izpostavljene so tudi okoljske smernice, kot je navzkrižna skladnost, ki je minimum, ki ga moraš izpolnjevati, da si lahko upravičen do subvencij (obremenitev kmetijskih površin, kolobarjenje, ustrezno gnojenje…). Na tem področju se zahteve še povečujejo v smeri modelov eko-shem (npr. žive meje za ptice, žuželke, gnojenje z naravnimi gnojili), ki ohranjajo naravne habitate. Ključen problem je predlog komisarja, ki predvideva precejšnje zmanjšanje sredstev v primerjavi s prejšnjo strategijo zaradi Brexita, s čimer se v Evropskem parlamentu ne strinjamo.

Kaj pa povezovanje šolstva in gospodarstva? Sami si že nekaj časa trudite povezati šole in podjetja, poznate tudi uspešne primere povezovanja v tujini, pri nas pa se zdi, da pravega posluha ni.

Nemško govoreče države imajo zelo dobro izdelane modele dualnega sistema izobraževanja. Obiskali smo Kempten na Bavarskem, kjer je center, ki združuje mlekarsko šolo, laboratorij, ki opravlja analize hrane za cel svet, in poskusni center. Mlekarne zagotovijo šoli najsodobnejšo opremo. Zanimivo pa je, da mora vsak dijak najprej osvojiti povsem osnovno pripravo jogurta, ki ga nato v inštitutu preverijo in je naslednji dan ta jogurt malica v šoli. Nato delajo na starejši opremi, ki zahteva, da poznajo in razumejo procese v podrobnosti, čeprav to na sodobni opremi, ki je sprogramirana, ni več potrebno. Vendar na ta način osvojijo tako biološke kot tehnološke procese. Zanimiv je tudi primer BelOrte – to je eno največjih združenj pridelovalcev zelenjave iz Belgije, Nemčije in Nizozemske – ki ima svoj raziskovalni center, ki preučuje in razvija tehnologije namakanja, križanja sort ipd. Velik poudarek je na povezovanju prakse in znanja ter na iskanju odgovorov, rešitev za problematiko konkretno v okolju, v katerem se pojavlja. Zavedati pa se je treba, da mora biti izobraževanje v podjetjih skrbno načrtovano, da tega ne more početi kdorkoli, kar lepo kaže sistem, ki ga imajo v Avstriji – vajenec je od prvega leta izobraževanja zavarovan, teče mu pokojninska doba, dobi 800 evrov nadomestila. V Avstriji to ni samo stvar države in šolstva, ampak so tudi podjetja zainteresirana za svoj bodoči kader. Ključno vlogo pa tu odigra gospodarska zbornica, ki spremlja trende in pridobi učna mesta za dijake. Gre za širok nabor poklicev, tudi za delovna mesta v javni upravi, ki se izobražujejo na ta način. Verjetno se marsikdo na ta aplikativen način celo več ali pa hitreje nauči oz. pridobi nekatera znanja in veščine. Sam sistem pa je zelo prehoden, torej nekdo, ki je motiviran, ki želi svoje znanje nadgrajevati, ne bo ostal le na ravni poklicne šole.

Kaj pa poklici prihodnosti na področju kmetijstva?

Poklic kmeta je vse bolj kompleksen, biti mora strojnik, tehnolog, administrator in še kaj. To je dobro opisalo mlado dekle, ki se ukvarja s kmetijstvom, z besedami – srce moje kmetije je v moji pisarni, če se želim dobro, pametno odločiti in predvideti, kakšne bodo finančne posledice. Z novimi, sodobnimi tehnologijami prihajajo nove zahteve po znanju, npr. robot za molžo olajša delo, hkrati pa se na osnovi čipa posamezne krave zagotavlja sledljivost. Tako se na podlagi zbranih podatkov o količini in kakovosti mleka izračunava, kakšen je njen optimalni obrok. S tem pa že preidemo na precizno kmetijstvo, katerega cilj je vire čimbolj optimalno izkoristiti. To pomeni, da bodo digitalne veščine nepogrešljive. Treba pa bo prepoznati in premisliti, kako ustvariti neko dodano vrednost poleg osnovne kmetijske dejavnosti, npr. kmetija, katere primarna dejavnost je proizvodnja mleka, bo verjetno poskušala iskati svojo priložnost v predelavi le-tega v jogurte, sire, morda v povezavi s turizmom in tako naprej. Kjer osnovna dejavnost ne zagotavlja vzdržnega poslovnega modela, jo bo treba dopolniti z dodatnimi aktivnostmi, kjer so lahko digitalne tehnologije v veliko pomoč.

Pred kratkim je bila sprejete tudi Direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah, kar je pomeni velik uspeh. Kaj bi lahko povedali o tem?

Komisija je prvič priznala, da trg ne bo uredil odnosov v prehranski verigi, saj je prišlo predvsem na strani trgovine do prevelike koncentracije in se je ravnovesje porušilo na škodo pridelovalcev. Direktiva, v kateri je navedenih 16 nepoštenih praks, se mora v dveh letih prenesti v domačo zakonodajo, kjer jih posamezna država lahko nadgradi z domačimi primeri. Direktiva ureja plačilne roke, pogodbena razmerja, npr. da neka trgovina ne more od danes na jutri prekiniti pogodbe o dobavi velikih količin mleka, sadja. Skratka z direktivo se ustvarja pravna podlaga za sodno preganjanje nepoštenih praks, hkrati pa je to signal pridelovalcem, da se bolje povežejo, pa tudi potrošniku, da se zaveda, da s svojimi odločitvami pri nakupu podpira oz. zavrača takšne in drugačne trgovinske prakse. Trgovci se konsolidirajo in prikrito ustvarjajo kartele z namenom, da si izboljšajo pogajalski položaj do pridelovalcev. Slednji morajo na to odgovoriti s podobnim manevrom povezovanja, sodelovanja in skupnega pristopa.

Kakšno prihodnost si želite, kam upate, da se bomo usmerili, ob zavedanju, da so kmetijstvo, okolje, šolstvo, digitalizacija pravzaprav zelo prepletene stvari?

Eden ključnih izzivov družbe v Evropi je, kako zgraditi večjo kohezivnost, ali drugače, da se bo posameznik v tej družbi počutil čim bolj enakovrednega in spoštovanega. Gotovo se začne vse z osnovami, kot so delovna mesta in primerna infrastruktura. Pomembno bo tudi zaustaviti notranje migracije v EU, da se ljudje iz revnejših predelov ne bodo odpravljali s trebuhom za kruhom v bogatejše, razvitejše države, in pa zajeziti migracije s podeželja v mesta. Jaz stavim na Evropo, ki je tako lepa, ker je približno enakomerno poseljena. To je delo politike – torej, kjer trg vsega ne uredi, mora politika storiti svoje. Pri tem pa vidim, da je potrebno razumeti in imeti veliko posluha za to, kako neko uredbo spraviti v življenje. Lažje je, če si se kdaj ukvarjal z ljudmi in njihovimi problemi. Dragocene izkušnje sem si nabral v podjetništvu, ko se je bilo potreba odzivati na razmere na trgu. Ta izkušnja podjetništva pa te obogati tudi z zavedanjem, da davkoplačevalski denar ni tako enostavno zaslužiti, zato ga je potrebno skrbno deliti.

Če gledam na Evropo splošno, se mi zdi ključno, da se je poleg svojih problemov nujno vedno zavedati tudi problemov drugih okoli sebe (npr. razkorak v državah EU med vzhodom in zahodom). Zato so tako pomembni mehanizmi solidarnosti, ki dvignejo posamezna področja na bolj primerljivo raven (seveda pa so prijemi, kot je bil avstrijski primer z dodeljevanjem nižjih otroških doklad, ker prihajate iz revnejše države in so tam življenjski stroški nižji, milo rečeno, neprimerni). Izzivov je veliko, gotovo pa bo potrebno še naprej aktivno zmanjševati razliko v razvitosti držav članic EU ,kajti samo to vodi v učinkovito delujočo gospodarsko skupnost, ki bo lahko konkurenčno tekmovala z ostalimi svetovnimi gospodarskimi velesilami.

#MladimMladim #MladiZaMlade #ZavezništvoZaMlade #ETrŠ #FrancBogovič

Want your school to be the top-listed School/college in Brezice?

Click here to claim your Sponsored Listing.

Videos (show all)

Teden otroka 2017
Vzgojiteljada 2017

Location

Category

Telephone

Website

Address


Bizeljska Cesta 45
Brezice
8250
Other Schools in Brezice (show all)
Gimnazija Brežice Gimnazija Brežice
Trg Izgnancev 14
Brezice, 8250

GIMNAZIJA BREŽICE Trg izgnancev 14 8250 Brežice E: [email protected] T: (07) 49 92 350 F: (07) 49 92 375 W: www.gimnazija-brezice.si

Gimnazija Brežice 2001 C-razred TESTI Gimnazija Brežice 2001 C-razred TESTI
Trg Izgnancev 14
Brezice, 8250

Teniški klub Brežice Teniški klub Brežice
Kajuhova 13
Brezice, 8250

Tenis Klub Brežice Kajuhova 13, 8250 Brežice Tel.: 041 679 759

ŠOLA Vožnje PRAH D.O.O. ŠOLA Vožnje PRAH D.O.O.
Trdinova Ulica 1
Brezice, 8250

Poslovalnica Brežice

Žiga Božič Žagar, Učitelj AEQ 2.stopnje Žiga Božič Žagar, Učitelj AEQ 2.stopnje
Ulica Bratov Gerjevič 1a
Brezice, 8250

AEQ metoda® je metoda, pri kateri se s pomočjo AEQ vaj® zavestno učimo večati občutek nad telesom in sproščati mišice. Trde mišice so razlog za bolečino, ko se jih naučimo sprostiti, odpravljamo bolečino.

Šola harmonike FRELIH Šola harmonike FRELIH
Trg Izgnancev 4
Brezice, 8250